Ravnokar sva se pripeljala iz Celja… Ker vaja joge res pozitivno vpliva name, sem se odločila da to izkušnjo delim z vami. Oktobra 2007, sem se odločila da bi v vsem tem norem tempu in ponavljajočim se delovnim dnevom prijalo nekaj spremeniti. Niti nisem imela namena siliti še koga v to, a se je nato Grega sam odločil in pravi da je tudi njemu všeč, da se vsak ponedeljek v slabih dveh urah vadbe malo “umiri”.
In kot naročeno je bil ravno vpis na Jogo v vsakdanjem življenju, zato sva se odločila, da greva na ta “trening samokontrole & umirjenega dihanja”. Beseda JOGA se v našem okolju kar pogosto pojavlja. Zasledimo jo lahko v knjigah, časopisih, na plakatih, slišimo po radiu, na predavanjih ali v pogovoru s prijatelji. Prav gotovo ste se tudi sami že srečali s tem pojmom in si ustvarili svoje mnenje o jogi. Pri jogi mi je všeč predvsem to, ker je na prvem mestu umirjanje telesna s počasnimi gibi, a hkrati se pretegnete do zadnje mišice in to vse v počasnem tempu.
Všeč mi je tudi, da ne pametujejo o neki “nad” energiji, meditaciji, drugem svetu,… ampak delamo vaje, brez kakršnikoli prepričevanj o vegeterijanstvu, meditaciji, energiji, nadnaravnim… ker čim bi bilo govora o tem se vstanem in grem. Pač me zaenkrat ta tematika niti pod razno ne zanima, zato ji nisem pripravljena prisluhniti. Nikoli ne reci nikoli, a zaenkrat pač ne hvala.
Najbolj učinkovita in vsakodnevno zelo koristna vaja pa se mi zdi naslednja na sliki, ker v kratkem času takoj prebudi telo. Upam da mi bo nekoč končno le uspelo, da bi si vsako jutri vzela 2 minuti časa in ponovila spodaj prikazano vajo.
Začela sva, kot se za začetnike spodobi na 1.stopnji, morda pa naslednje leto vpiševa 2. stopnjo, nikol se ne ve.
Tudi on zna…
