Skoraj celo leto je bilo potrebno, da nama je le uspelo uskladiti urnike in tako smo se danes s sestro in njenim “možem” le povzpeli na naš dolgo planirani 600tak Hom 
Štartali smo ob 13:30 iz Šešč. Kljub toplemu vremenu (13 stopinj) in stopljenemu snegu je bila podlaga zadovoljiva in nismo bili umazani do kolen (ampak samo do gležnjev hehehe ).
Pa smo šli…
ob skrbnem sledenju markacij …
opazovanju narave …
pasjim dirkam …
pasjim borbam (igram) …
…
zaljubljenim pavzam …
…
smo počasi (no, saj je bil kar konkreten tempo) …
po slabi uri …
vsi veseli, prijetno utrujeni in nafilani s svežim zrakom, prišli na vrh:
“jeeeeeeeeee”
kjer smo se prijetno okrepčali. Čeprav ne zgleda tale Hom neki posebnega (kar se napora tiče) si v slabi uri dobro zadihan in premočen v majici, tako da še dobro da smo imeli zraven rezervne majice.
Nekateri smo se posladkali s kuhanim vinom …
drugi malo bolj krepko, po domače…
končali pa z bučkami:
še par fotk je blo treba nardit…
in vpis v knjigo…
pa pogled skozi okno, kjer nas je nastrpno čakal naš Šark…
in gremo nazaj v dolino…
Bilo je super.
hehe.
lepo napisano
Hvala hvala! Kdor zna pač zna. Hehehe
bravo planinci, komu je bilo laze, vam na dvonozni pogon ali Sarku na stiri? A so vam tudi tako jeziki dol viseli kot njemu?
Jezik je njemu bolj visel dol, sam je blo njemu definitivno lažje, ker je naredil 4x več poti kot mi, ker je lavfu gor in dol non stop. Dober je, ni kej. Upam da bo še dolg tako poskočen in vitaln.