Mmmmmmmm, kak je pa tole pasalo. 
Po kosilu sva si skuhala kavo in jo v miru spila na balkonu ob božanju (proti pričakovanju) zelo toplih prvih letošnjih zimskih žarkov. Pa še pihalo ni nič in tako sem udobno zleknjena na novem stolu med branjem časopisa takoj malo zadremala. Zbudil pa me je prijeten zvok podkev, saj sta se pod najinim balkonom mimo sprehodila dva lepa, velika konja, ki pa mi ju nažalost ni uspelo ujeti v objektiv.
Komi čakam pomlad.
Mmmmm….kaki užitki. Mi smo bili pa včeraj sma sprehodu do visečega mostu…ampak nam je sonček na pol poti že ušel za gore
Če ne se bomo pa drugam hodli martinčkat 
Balkona pa žal nimava tak sončnega…moram preverit koliko že kej posije sonček gor.
hehe, js pa nisem mogla da ne bi zajahala Dja
Jaaaaa, enako!
Veš kulk je mene matral da bi šla, sam ko je pa moj bajkec čiiiist zadi v kotu garaže, brez akumulatorja, pa dvignjen je, pa da bi se jst do njega prebila bi že sonček dol šou. Čeprav sej vem da ni izgovorov za to, ampak nekak se mi ni dal pol garaže premetat 
Jih je blo pa fuuul na cesti, ja. Sem poslušala 