My

Moj fant, moj pes, … moje mesto.

“Moja sreča”

V čudovitem petkovem sončnem popoldnevu smo se vsi trije nabasali v avto in šli pogledat “malo višje”. Na grad. Ker sem šele začetnica na foto sceni in ker je Gregov fotič še čist frišn, so tudi slike bolj tak tak. No, če sem odkrita – po pravici povedano se meni zdijo super (sploh tista z mačicami), verjamem pa da za nekatere izmed vas (foto profiji) je to ena velika packarija. Počasi odkrivam skrivnosti in možnosti takšnih in drugačnih dodatkov, izboljšav in popravkov in tako sem se danes malo poigrala z okvirjanjem Proti pričakovanju je bilo na gradu presenetljivo veliko obiskovalcev.

_______________________________________

Celjski grad je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Nahaja se na triadni vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško povprečno dolino. Danes je porušen in se nahaja v fazi večje prenove. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Najstarejša omemba Celjskega gradu izhaja iz leta 1322 »purch Cylie«, kasneje pa so ga omenjali pod imeni »vest Cili« (1341), »castrum Cilie« (1451), »gsloss Obercili« (1468) ipd. Značilno je, da se je ime »Obercili« – Gornje Celje pojavilo šele po izumrtju roda grofov Celjskih. Prvotno se je imenoval grad Celje. Prvotno grajsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški s Koroške na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. Prvi zapisi o gradu segajo med letoma 1125 in 1137 in ga je verjetno zgradil mejni grof Gunter. V zadnjih letih grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Morda se gradu obetajo boljši časi v nasprotju z znano krilatico »Danes Celjski grofje in nikdar več.« Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, kjer potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja.

______________________________-

Celje je moje mesto. Vse na dosegu “roke”… no če ne peš, pa vsaj s kolesom. Ni preveliko in ne premajhno.

Ravnopravšnje, tak luškan. Celje je zakon.

Gremo —>

grad

še ena grajska

stolp

od strani

in od spodaj

“stara slika”

bilo je zaprto

naj se poziranje začne

in iz tega kompleta meni najljubša