Ideja za najbolj čudoviti zimsko preživet vikend je padla teden dni pred odhodom, ko mi je moj dragi rekel da se naj malo pozanimam pri nas v službi (v Lj), če je kaka hiška za vikend prosta. In res, takoj naslednje jutro sem klicala v Ljubljano in naju prijavila za vikend 22.-24.2.2008. Zpiz ima na Veliki planini 2 hiški, ki sta ostali takšni, kot sta bili postavljeni. Brez elektrike, vode, … kar da vsemu skupaj še poseben čar. No in tako sva za dobrih 4 EUR/dan preživela v eni izmed naših hišk.
Petek: 22.02.2008, oba z delom končala ob 13h, šibala domov, prtljago nabasala v avto in se že približevala Kamniku, Kamniški Bistrci,… gondoli za na Veliko planino.
Ker je slik veliko bom raje komentirala sproti ob slikah, da bo bolj zanimivo in da ne bo samo suhoparno tipkanje…
Smo že v zraku.
Imela sva še ekstra srečo, saj sva bila v gondoli popolnoma sama, tako da sva se lahko dobro razgledala naokoli, gospod “šofer” pa je bil tudi zelo prijazen in nama je “razkazal” vse bližnje hribe, ker sama nisva vedela kateri vrh je kateri. Pa kar naprej je Šarka ogovarjal, katermu ga je seveda takoj uspel prepričt, da ga je čohal 
Povratna cena gondole in sedežnice je 10 EUR po osebi, kar se mi zdi ok – normalna cena.
Ko naju je gondola spustila ven, sva vso prtljago naložila na sedežnico in naročila, da nama jo dajo na vrhu dol, midva pa počasi peš proti vrhu. Vsi so bili zelo prijazni in ustrežljivi. Na sliki so najine sanke. Bolj slabo se vidi, a verjemite da so 
Dan je bil čudovit. Sonce, sneg, gore in čist zrak. Kaj si lahko človek še lepšega želi?
Moja “vlečnica” vode in Šarkovga povodca.
Ko sva prišla pod vrh sem šla v kočo Zeleni Rob povprašat kje je koča g. Petra, ki živi vse dni v letu tu gor in ki nama naj bi predal ključe. Grega in Šark sta me čakala zunaj,… a takoj ko sem “spoznala”, da ne bom kmalu prišla ven, sem mu raje naročila da ga priveže in da se nam pridruži v koči, saj je bil stavek dveh mladih gorenjskih smučarjev za šankom sledeč:” a ne ne ne, dečua! Najprej bo ena mater`na duš`ca pa`la, pou pa puvemo kje je koča g. Petra “. In tako sva morala najino (po eno urnem vzponu) razgreto telo razkužiti s takratkim. Ampak morm povedat, da pri njih “takratek” pomeni konkretn dooolgi – 0,5 dcl.
Na vratih koče sva opazila napis kaj nudijo za kosilo in takoj nama je bilo jasno, da bo to definitivno najina destinacija za obedovanje, ker nisva nameravala kuhati, saj ga ni boljšga kot dobra, domača, planinska hrana (na žlico).
No, pa sva jo po napotkih (kje se naj bi koča g. Petra nahajala) mahnila na vrh 1666m Velike planine, kjer naju je (jeeeeee) čakala vsa najina prtljaga.
Po pregledu vseh kažipotov,…
…
prejetju ključev naše “vile”…
in vpregi Šarka,…
smo le prispeli do najine pravljične hiške.
Ker se je mračilo, se je bilo potrebno na hitro razgledati po hiški, prižgati svečke, plinsko svetilko…
in nekaj narezati za pod zob. Romantika na višku. Aaaaaaa
Grega je pa sploh prišel na svoj račun, saj je lahko s svojo novo mašino poslikal do podtaknosti sončne zahode, vzhode, luno, zvezde, gore, hribe, planine, …
Lun`ca
Najlepše od vsega pa so se mi zdele noči, ker toliko živo svetlečih (dobesedno živih) zvezdic še v življenju nisem videla. Seveda to v mestu v dolini ni možno, saj ves smog, megla, oblaki le to onemogočijo.
Tudi Šark je bil zelo navdušen nad hiško oz. celim vikendom, saj ni lepšega, kot prosto tekati naokoli kolikor hočeš.
To bi bilo o prvem dnevu vse. Sledi pa še 2 in 3 dan.
Kul!
Ja, res je blo kul. Se že pripravljam na nadaljevanje,… drugega dela. Slike je še veliko
next time nas bo pa več
No, me veseli. Sej obvezno vsako leto pozimi in poleti bom vsaj 1x gor, ker je carsko!
ja, nimam nic proti, ce mi tisto “mojo hisko” prestavite na en drug hribcek!
Brez nič, je nič
Če si želiš si pa uresnič` želje za tvojo vikend hiško, ne.
Kul zgodba in fotke. Nekaj zanimivih je tudi tukaj: http://www.velikaplanina.info . Lp.
@Vpl: Hvala za pohvalo in link
Zdaj pa preberi še 2 in 3 del 