Ko se z motorjem potepamo po različnih koncih naše ljubke deželice se velikokrat ujamem med občudovanjem narave, s snegom pokritih gora, živo zelenih hribčkov in razgibane pokrajine nasploh. Kako čudovit je ta drobcen košček na našem planetu. Včasih kar vse divja mimo nas in niti ne opazimo lepot narave. Ko bi imela vgrajen fotoaparat v učkah,… bi bili ustvarjeni najlepši posnetki. No, ker pa se med vožnjo ne ustavljamo vam spodaj potrežem s slikami, ki so nastale med postankom.
V petek sva jo mahnila proti naši glavni prestolnici, pri Prešercu spila kavo, se vzpela še na grad pokukati in počasi vrnila na Štajersko. Ljubljana mi je všeč 2x do 3x na leto, ko pridem malo naokoli pogledat,… ker pač v Celju nismo navajeni gneče turistov, obiskovalcev, sprehajalcev v samem centru, mi to dogajanje vsake toliko časa prija. Drugače pa ne bi bila oz. živela v Ljubljani. Jo imam čist dost 1x pozimi ko je odeta v lučke, pa poleti 1x al pa 2x in to je to. Celje je zakon 
Parkirala, kjer se naj ne bi več parkiralo… (ups, pa ne okol govort )
mimoidoči gospodič je s prstom pokazal na mojga bajkija in rekel: “b(r)jmmmm, b(r)jmmmmm”…
Seveda je bilo potrebno še malo poslikati naokoli…
Pomlad je polnem zagonu, kar sta potrdila tudi tale2 zaljubljenca:
Vzpela sva se proti gradu,… a ne z njo:
Sonce v usnju zaenkret še paše,… a kmalu temu ne bo več tako
Ko pride Štajerc v Ljubljano ga prijetno preseneti razstava o…
