Ob menjavi priimka, oz. zamenjavi vseh dokumentov sem naletela na pozitivne in negativne trenutke. Definitivno in najbolj me je presenetila Upravna enota, saj sem v sredo popoldan dala vlogo za novo osebno in potni list, ki sem jo po pošti dobila že v petek. Pa sej ne morem verjeti da svetlobna hitrost pri naših Upravnih enotah celo obstaja. Res presenetljivo. Me je pa zato toliko bolj razjezilo v banki, saj sem ob zaključku zelo dolgega in mučnega postopka menjave bančnih kartic za posladek bila deležna še stavka: “vam lahko ponudim morda še kaj drugega? Kakšno varčevanje mogoče?”. Prvo kot prvo nisem prišla jaz danes na tržnico, da mi bo branjevka ponudila še mogoče kaj drugega, morda kislo zelje, bučke, krompir? Drugo ki me je pa pri tej “ponudbi” razjezilo pa je, da človek še niti približno ni pogledal v moje podatke in bi mu bilo lahko lepo kristlano jasno da ob DVEH VARČEVANJIH (pri njihovi banki) in KONKRETNEM KREDITU nimam nobene potrebe po še mogoče čem, najmanj pa po tretjem varčevanju!
Kam smo prišli, še v banki nimamo več miru s tako imenovanimi “zavarovalniškimi agenti”, ki se ne dajo dokler ne podležeš njihovi vztrajnosti. No, da je pa kriza še večja pa pridem po vsem tem domov in mi moj mož reče, ja zakaj nisi še pa hkrati uredila novega MasterCard-a? Jooooj, pa smo spet na začetku, ko mi bo ponovno tale bančni uslužbenček ponujal ne vem kaj. Saj ne rečem da je bil nesramen, ampak jezi me, ker ni odnehal ob mojem prvem NE in je vztrajal in vztrajal do konca in me hotel potunkat v še eno (po njihovem mnenju seveda SPET EDINO najboljše) varčevanje. Ne, ne dam se.
