Nimam rada…

zahrbtnosti

stiskanje tub na sredini

neočiščene “mrežice” na odtoku tuš kabine

prahu na omarah, policah

“tistih dni” v mesecu

izpadanja las

bolezni

nogavic sredi dnevne sobe

ljudi, ki mislijo da vedo vse in da so edini ki vedo o vsem vse

zime

petard

mraza

snežne plundre

vetra

paradižnika

korenčka

cerkve

techna

varanja

letvice ki visi s stropa

praznega računa na banki

prepočasnih voznikov

naduvanih voznikov

gneče na cesti

rdečih luči

omejitev 50 km/h

policijskih foto pozdravov v svojem nabiralniku

mastnega mesa

planiranja dneva do minute natančno

rukzakarja

Formule 1

odvečnih kg

zgodnjega vstajanja

praznega tanka

voznikov, ki mi ne dajo prednosti da zapeljem na cesto izpred hiše

glavobola

smrčanja

komandiranja

pametovanja

ukazovanja

čvekačev v kinu

wc-ja brez papirja

predskupin

zamujanja

podražitev

obiska zobozdravnika

sončnih opeklin

nesramnih ljudi

umazanih plaž

gneče na morju

prazne gsm baterije

izdelkov ki jim je potekel rok uporabe

pekočih jedi

svinjine in krompirja v pretiranih količinah

posledice uživanja česna in čebule

blogov brez novih objav

reklam

politike

položnic

mučenja živali

ekstremnih temperatur

divjih motoristov (ostali so ok),

ljudi ki vozijo pijani

zanemarjenih ljudi

če mi bankomat ne vrne kartice

zavarovalniških agentov

pogovorov v tujini

napumpanih silikonskih afn

polnih parkirnih prostorov

gneče na blagajni

gonje psov

žlehnobe

zvonenja budilke

štrigl

kač

mrzlih nog

“sluzastih” tipov

pajkov

zlaganja nogavic

nikotina

grenke kave

lenobe

uvelih ljudi

izkoriščanja

tožarjenja

kompliciranja …

1 leto

9 let veze je pred enim letom bilo dovolj, da sva naredila še zadnji “potrditveni” korak v najini romanci. Kot pečat, žig,… potrditev da sva si res usojena in da zaključiva fazo “fant&punca” in obrneva nov list v najini knjigi.

Ja, leto dni je že naokoli odkar naju je na gradu sam Bryan Adams popeljal na skupno zakonsko pot. Zahrumeli so motorji, pokali so šampanjci in postala sva mož in žena. Za vedno,… v dobrem in slabem Bil je čudovit oktobrski dan, še dežja ki smo se ga par tednov prej bali ni bilo. Super je pogledati nazaj in se nasmejati vsem dogodivščinam tega čudovitega dne…

Še lepše pa se je veseliti vsakega novega dne, saj se imava v družbi najinega (zdaj že) pol letnega Anžeta čudovito.

Pa smo se v petek na najini zabavi ob prvi obletnici poroke pogovarjali kako je… če je kaj drugače,… če je kaj več/manj konfliktov, ljubezni,… kreganja, … smeha,…  Sama poroka po skoraj 10 letih skupne poti res ne spremeni popolnoma ničesar. Je pa vseeno neka potrditev, še dodatna vez, nit ki te veže. Nekateri pravijo “pa kaj ti bo ta papir, pa prstan,…”. No, kakor kdo želi. Ne silim nikogar, vem pa da sem vesela da sva se poročila. Jaz sem ZA in ni mi žal.

In živela sta srečno do konca svojih dni

Moj prvi STAND UP

In smo šli…

… s prijatelji v Špital za prjatle, poslušat Srđan-a Jovanović-a. Sama sem se StandUp-a udeležila prvič in bila prijetno navdušena. Ostali ki so bili že na kakšnem pa pravijo da je ta bil eden boljših, če ne najboljši. Mislim da že sam jezik (komik je bil iz Srbije) nardi celo zgodbo bolj komično in prijetno za poslušat (sej veste da so tudi vici v YU jeziku bolj pristni in tapravi), če pa se komik norčuje še iz samega sebe oz. njegovega ljudstva je vse skupaj še bolj komično. Sicer pa naj bi prava “stoječa komedija” nastala ravno na podlagi heca iz kraja, ljudi, navad, dogodkov od koder prihaja komik. Najbolj sem si zapomnila stavek, ki je v tisti razlagi pasal zraven kot burek na cvetačo (torej noooot) :” je imel tako močan vrat, kot da bi ga dojili s kajmakom”. Pa ka si ja nor. Smo se čudili kot puran glisti, hahaha. Res je bil dober.

Tule en izsek iz njegove štorije:

Ko pa smo že pri Srbiji vam spodaj z veseljem in za dobro razvedrilo pokažem še tole šolo tujega jezika…

U p….. m….. !!!

Rada imam…

… najino malo nasmejano bibo

… možeka

… Šarka

… starše

… sorodnike

… prijatelje

… čokolado

… rock n roll

… plačo

… poletje

… sonce

… topel radiator

… zimsko ležanje na kavču pod odejo

… spanje

… živali

… moje delo

… porodniško

… denar

… cukrarije

… najine torkove kino obiske

… kufetkanje

… znižanja

… savnanje

… morje

… Grčijo

… vodo

… smejanje

… cartanje

… vonj sveže opranega perila

… stisnit se k mojmu

… pisanje bloga

… čohanje

… masažo

… koncerte

… pospravljeno stanovanje

… potovanja

… čisto kopalnico

… vonj pomladi

… sneg samo decembra

… prijazne ljudi

… fotografiranje

… Celje

… zabave

… čoper-iranje

… rolanje

… squash

… iskreno prijateljico

… nekadilski zakon

… blagajno brez kolone

… veliko bralcev/komentarjev na blogu

… varno vožnjo

… zelene luči na semaforju

… samotne plaže

… zmerne temperature

… toplo jesen

… posteljo

… Čokolino

… Nutello

… belo kavo

… ljubezen

… prazne ceste

… sir

… tetovaže

… tople noge

… izkoriščen dan … … … … …

PLUS za “najboljšega” soseda

Kot sem že (se mi zdi) že 100x povedala sem 100% SPARovka, a tu pa tam me pot zanese v Mercator, če ne druga po mlek pa pir, ker sta Mercatorjevi znamki cenejši, proizvajalca pa tista taprava!

In danes ko smo kufetkali v Mercatorijevem centru (ja no če je blo pa premrzlo in pihalooooo je da bi šli ven), me je med iskanjem parkirnega prostora prijetno pozitivno presenetil (razveselil) tale štemplček na parkirnem prostoru.

… in brez slabe vesti (ker ni bil invalidski voziček) sem parkirana nanj.  Super! Sej ne rečem da rabimo vozičkarji parkirni prostor tik pred vhodom, ker se kao ne moremo malo sprehoditi. Ne, to sploh ni problem! Ampak danes ko je noro pihalo in bilo res mrzlo sem si želela da bi lahko parkirala blizu. In uspelo nam je! Bravo sosed! Pa še prijazni gospod naju je spustil naprej na blagajni, ko je videl da imava samo dve stvari, on pa poln voziček. Le njegovi gospej ni bila gospodova prijaznost nič kaj všeč. Je dobil  tisti doooolgi obraz in pripomnila da lahko greva tudi na samopostrežno blagajno. Ja in zakaj potem takem ni tja šla ona???

Tale pa se mi zdi da je vredna za pršponat zraven, ker je originalna!