Po pravici povedano nimam pojma zakaj se reče krompirjevim počitnicam KROMPIRjeve. Ampak ok, samo da so otroci hepi ker jim ni treba v šolo. Nam zaenkrat še ne pomenijo nič posebnega. Bo pa en dva tri, ko se bo najin mali princ veselil teh krompirjevih prostih dni 
(no, po kratki guglmizdej raziskavi naj bi bil izraz krompirjeve zaradi spravljanja krompirja…)
Kot sva ponavadi vsako jesen pobegnila iz Slovenije na kratek (a sladek) morski oddih, smo to spet (tokrat prvič v troje) storili prejšnji vikend.
Vreme da bi ga jedel, družba (čisto po naključju) odlična in kaj še češ boljšega! Je pa žalostno da moramo prav na dopust it in se dobit na kavi v Poreču, ker doma nam ni usojeno. Ja dnevni tempo je premočan Bilo je tako toplo in tako prijetno da se lep čas nismo premaknili iz udobnih sedežev. Martinčkanje na polno.
Hotel SolCoral sva že poznala, ker sva pred letom dni (takoj po poroki) zbežala na prvi medeni oddih v ta hotel. Hrana kot se šika, prijazno osebje, domača prenosna postelja je ostala v avtomobilu, ker so nama postregli v sobi z njihovo (ko bi človek vedel. Naslednjič če je ne bova zraven pripeljala pa je hotel 100% ne bo imel :S). Anže je užival v vodi kot žabica. Brcal na polno, presenečeno okušal slano vodo, nič jokal ko ga je slana voda pošpricala po učkah in se pogumno tuširal z atijem kot veliki fant, ker se sploh ni bal tuš – curka po obrazu… Faca je bil. 
“jeeee, gremo se kopat”
“uuuuiii sam plavam”
Medtem ko je Anže spal sma se midva hecala v vodi…
… a kmalu naju je na skrivaj opazoval
Moja2
Uživali smo na polno in želim si še več takšnih kratkih a sladkih oddihov.
Paše za telo in duha. 
Dolgi sprehodi po zelo močnem jesenskem soncu, smeha več kot preveč, super priden in še vedno dremuckast princ in vonj morja v zraku. Aaaaah
Dobrojutro
V nedeljo še obvezna kavica v Portorožu po dolgem sprehodu ob morju, kjer pa se nismo mogli načuditi oz. zgroziti ob temle (Sej so nori mal. Zato da te Portorož-ke alge po riti čohajo??? Ne hvala.)
Sem se cartal pri profesionalki za dojenčke. Pa sva se šla igrico popikaj na moj nos, pa popipkam nazaj
nato pa odlično kosilo v Istrski kleti – Pomjan nad Koprom, katero sta Aleš in Špela lani odkrila in res je odlična. Vse domače… Jedilnik: kruhek s tartufovim namazom, domač mošt (sok – 0% alkohola), jota, domač kruh, midva domači njoki s srninim mesom v omaki posuti s parmezanom, Špela in Aleš pa prašiček izpod peke z baje odličnim ohrovtovim krompirjem, mešana solata. Mmmm odlično je bilo.
Za sladico smo imeli ogromno porcijo napada smeha in napokani do konca in naprej smo odbrzeli domov v upanju da preživimo našo preljubo avtocesto brez nasproti vozečimi norci. In uspelo nam je!
