Krompirjev oddih

Po pravici povedano nimam pojma zakaj se reče krompirjevim počitnicam KROMPIRjeve. Ampak ok, samo da so otroci hepi ker jim ni treba v šolo. Nam zaenkrat še ne pomenijo nič posebnega. Bo pa en dva tri, ko se bo najin mali princ veselil teh krompirjevih prostih dni

(no, po kratki guglmizdej raziskavi naj bi bil izraz krompirjeve zaradi spravljanja krompirja…)

Kot sva ponavadi vsako jesen pobegnila iz Slovenije na kratek (a sladek) morski oddih, smo to spet (tokrat prvič v troje) storili prejšnji vikend.

Vreme da bi ga jedel, družba (čisto po naključju) odlična in kaj še češ boljšega! Je pa žalostno da moramo prav na dopust it in se dobit na kavi v Poreču, ker doma nam ni usojeno. Ja dnevni tempo je premočan Bilo je tako toplo in tako prijetno da se lep čas nismo premaknili iz udobnih sedežev. Martinčkanje na polno.

Hotel SolCoral sva že poznala, ker sva pred letom dni (takoj po poroki) zbežala na prvi medeni oddih v ta hotel. Hrana kot se šika, prijazno osebje, domača prenosna postelja je ostala v avtomobilu, ker so nama postregli v sobi z njihovo (ko bi človek vedel. Naslednjič če je ne bova zraven pripeljala pa je hotel 100% ne bo imel :S). Anže je užival v vodi kot žabica. Brcal na polno, presenečeno okušal slano vodo, nič jokal ko ga je slana voda pošpricala po učkah  in se pogumno tuširal z atijem kot veliki fant, ker se sploh ni bal tuš – curka po obrazu… Faca je bil.

“jeeee, gremo se kopat”

“uuuuiii sam plavam”

Medtem ko je Anže spal sma se midva hecala v vodi…

… a kmalu naju je na skrivaj opazoval

Moja2

Uživali smo na polno in želim si še več takšnih kratkih a sladkih oddihov.

Paše za telo in duha. Dolgi sprehodi po zelo močnem jesenskem soncu, smeha več kot preveč, super priden in še vedno dremuckast princ in vonj morja v zraku. Aaaaah

Dobrojutro

V nedeljo še obvezna kavica v Portorožu po dolgem sprehodu ob morju, kjer pa se nismo mogli načuditi oz. zgroziti ob temle (Sej so nori mal. Zato da te Portorož-ke alge po riti čohajo??? Ne hvala.)

Sem se cartal pri profesionalki za dojenčke. Pa sva se šla igrico popikaj na moj nos, pa popipkam nazaj

nato pa odlično kosilo v Istrski kleti – Pomjan nad Koprom, katero sta Aleš in Špela lani odkrila in res je odlična. Vse domače… Jedilnik: kruhek s tartufovim namazom, domač mošt (sok – 0% alkohola), jota, domač kruh, midva domači njoki s srninim mesom v omaki posuti s parmezanom, Špela in Aleš pa prašiček izpod peke z baje odličnim ohrovtovim krompirjem, mešana solata. Mmmm odlično je bilo.

Za sladico smo imeli ogromno porcijo napada smeha in napokani do konca in naprej smo odbrzeli domov v upanju da preživimo našo preljubo avtocesto brez nasproti vozečimi norci. In uspelo nam je!

Mi gremo pa (še malo) na morje

Ja uspelo nam je. Še za 5 dni jo bomo letos tretjič mahnili na morje pokukat. Verjamem da bo odlično. Že to da greš in malo zamenjaš zrak, prostor,… Fino bo. Nič več peklensko vroče in nič več nore gužve.

Pa pa, se vidimo in slišimo v nedeljo. No, bolj verjetno v ponedeljek, ker v nedeljo smo pa na DanD – Križanke.

Dogaja dogaja! Na polno!

Tri ful fajne fotke pa še poglejte TUKAJ – KLIK.

Morski oddih

Za nami je prvi morski oddih, torej poletni dopust na morju. Več si lahko preberete tukaj, jaz pa prilagam fotke…

No pa zgleda vseeno ne bo šlo brez tipkanja, ker me je prišel ravnokar za roko pocukat Anže in je rekel da bo pa on kaj napisal, če se meni ne da …

Anže se komajda skobaca mamici na kolena, pretegne svoje ročice, prdkne, razmiga svoje drobne prstke, pošteno zazeha…

… in prične tipkati…

———————————————-

Joj tta mami moja, bi kr na atija link dala, sama bi pa samo slike kazala. Ne ne ne, bom pa jst kej povedu tu gor. Najprej lepo pozdravljeni, se že dolgo nisem javil, ampak je tako vroče in se mi ne da pa še mami mi (zdaj ko sem veliko nagec) ne dovoli tipkati po prenosniku, ker ji ga lahko po nesreči polulam. No, danes sem pa le prišel do njega, ampak brez skrbi, ne bo špricalo… imam plenico gor. Sem že na trojkici Pamperski. Ja sej sem star vendar 3 mesece, ja. Veliki pjeb mi rečejo. Hihihi. Ampak ej, lupčkajo me pa ko nori. Sam cmok, cmok, cmok poslušam od povsod… Pa sej so fajni, mislim da me imajo ful radi. Zadnji čas da dobim eno sestrco, da se tole mal umiri. Ampak pravijo da prvi vnuk je le prvi, ni kej. Aja pa ati pa mami sta se včeraj oba neki s črno počičkala po rokah, bojda je za vedno. Jeeej, kok sta svetovna.

Torej smo mal zašli, ne? Morje, ja. O morju naj bi pisal. Ja ka nej rečem. Fino je blo. Letos smo jo mahnili kar v Fažano, ker sem še premajhen za kaka divja potovanja, naslednje leto pa sem prepričan v modre zalivčke  Grčije, ker se mamici po žilah še vedno pretaka sirtaki Enkrat Grčija, forever Grčija pravi Sej ni bilo slabo na Hrvaškem, ampak malo naokoli pogledat pa tudi ni slabo, ne?!

No, najprej smo bili vsi skupaj:

obe babice, oba dedija in tetka, ki mi je pripravila pravo predstavo z mojo gosenico Bino, ki je rada prdela, a kaj ko jo na koncu pohrusta petelin. Jeeeej, kok fajna pravljica. Barbi morava kdaj ponoviti! Potem so eni šli, kasneje še drugi, pa sem bil še malo sam z mamico in atijem,… potem pa so spet prišli, ker je bila smena, ker so ostali še naprej na morju.

Kot se spodobi je našemu potepuhu, slepemu potniku tudi letos uspelo. Zdaj sem ga prvič videl. Baje je prepotoval že lep košček naše zemljice.

Sej so si komaj podajali voziček, da ja ne bi bil kdo prikrajšan. Kok so hecni, se jim kr smejim iz vozička ven.

Moji babici

Pa še dedija

Z atijem sem prebral celo revijo Metal planet. Ni slaba, resno ej!

Po spanju se je potrebno dodobro pretegniti in obvezno pokazati kako sem že velik.

Brez smeha ne gre.

Prvič sem zdej na morju tudi vztrajno – močno in za dolgo sprehodil vse kravice tega sveta. To so me gledali in mi ploskali. Na obrazu pa lahko vidite rdeče pikice, ki so sledi nesramnih komarjev ki jih je blo prve noči res veliko v prikolici in so mi zato urediti extra spešl super spalnico.

A kaj ko sem se eno noč tako potepal po postelji, da sem mojo bučko spet ven porinil zjutraj. Drugače pa me je mreža super varovala pred temi malimi piskajočimi grickoti.

Zaenkrat sem še vedno samo na mleku in čaju, me pa radi takole hecajo in nagajajo. Mi delajo lušte. Obljubljajo neke pasirane banane, pa kekse namočene, pa kašice,… sm pa tja, pa take fore :p

Ker sem še tako mali in je (letos zelo toplo) morje še vseeno prehladno za mojo malo rito, sem si jo hladil kar v moji bani. Kok je blo fajn, družbo pa sta mi delali dve žabici. Čofa čofa

Večino časa smo se skrivali v senci in ob prikolici,… ko pa je sonce malo popustilo sem šel morje pogledat.

Jooooo vete kok mam rjave noge. Hahaha

Večino časa pa smo se hecali, pačili, smejali, snemali, fotografirali…

Ka pa druga, če sta pa mojadva tak odpalena

Atijevo najljubše kuhinjsko opravilo. Meso napuocat.

Ko je bila pa moja mami stara 6 mesecev je nastala podobna fotka, le da jo je dvignil njen dedi, moj pradedi, če bi še bil med nami, a ga žal ni. Sam me ziher gleda nekje in se mi smeji. Atika, lep pozdrav –> cmoka (ta slika je samo za tebe)

Gunga gunga

No, pa sem končno od blizu videl tega slavnega BMWja. Zdaj končno vem kaj tako rad vozi dedi Le kdaj bom dovolj velik, da se bom lahko peljal z njim. Vsaj zadaj, no. Za začetek.

To smo mi. Trio adio tio mio.

To je vse zaenkrat. Lahko noč.

Aja, psssst. Avgusta ponovimo

Oddih

Lep pozdrav vse do 20.7. ko se vrnemo z morskega oddiha.

Gremo počivat…

Prvič na morju

Pa smo šli. V petek 12.6.2009 ob 12h ko so vsi ostali prišli predčasno iz služb. Napokani v avto smo jo mahnili proti Puli, no natančneje malo pred Pulo. Pot je potekala brez težav, sploh zaradi mene, ker sem tri ure (kolikor je tudi trajala vožnja do tja) spal kot dojenček

Takoj ko smo prispeli do prikolice so me že pedenali. Dobil sem all inclusive postrežbo. Mehko blazino v mrežo in guganje.

Potem je sledil luli-kaki servis. Ej kok je pa na morju fajn bit nagec. Sem ga na polno nadeval takoj ko so me dali iz avta in me rešili plenice.

Zjutraj sva šla z dedijem na sprehod ob vodi (sma pecala, hahaha –> a žal nič zapecala :p ).

Po zajtrku smo jo mahnili v Pulo na tržnico po ribice ribice ribice. Ker pa je bilo že zelo vroče in se je moj trebušček že skoraj spraznil sem bil zelo glasen da sem prišel do moje zize. Potem je bilo ok, ker v avtu se pa tako ali tako zelo rad vozim.

Ati in jaz (sem malo nogice na sonček porinil )

Po potepanju pa sem sladko zaspal, kot žabica sem se stisnil v košari.

Predstavljam vam eksperta v podiranju kupčka. Včasih “rigneva” kar v duetu. Hehehe

Ja ni kej, spanje je fajn in spanje je bilo spet na sporedu. Tokrat sem poslušal pesmice pri moji teti, ki se z menoj lepo privaja na življenje z malo bibo, ki trenutno veselo raste v njenem trebuščku. Hudo mravljico mi ful fajn zapoje.

in sem spal…

Ker je voda premrzla za mene se seveda nisem kopal, tako da sva z mamico od daleč gledala ostale kako se namakajo. Sej naslednje leto me pa iz vode več ne bodo dobili, tako ja!

Fažana, cca. 20-30 minut sprehod iz kampa do vasice.

No, pa sem se le dotaknil morja. Joooo kok je blo mrzlo, ker nisem navajen hladne vode, sem noge kr ven potegnil.

Mmmmm je dobra roka. Boljš kot duda.

Pol sem jo pa kr dediju v usta porinil.

Za prvič je bilo fino, kratko in sladko. Drugič pa bomo dlje ostali, ko bo ati zvedel kdaj lahko ima dopust. Mami je tako ali tako celo leto doma.

Pa sem spet zaspal… (tokrat malo razgaljen )

Pot nazaj je bila za razliko od poti proti morju malo bolj naporna, ker so bili zastoji in veliko prometnih nesreč tako da žal ni šlo v enem šusu. Smo po 4 urah morali počivati in se napapcati.