06.03.1999 —> 9 let

… midva, prvič skupaj na morju,

9 let nazaj …

Umag - romantika - sveže zaljubljena

———————————-

————————————-

… mmmmm, lansko poletje, … topla grška noč na Kreti,

tik ob vodi, peščena plača,

odeja, ti in jaz, svečka, šumenje valov,

štetje zvezdnih utrinkov in glasba nekje zadaj.

—

Se že veselim Zakynthosa

———————————————

Ni kaj - najinih 9 let je minilo kot bi mignil.

Upam da pride še veliko tako prijetnih.

:*

Velika planina 3/3

Nedelja - še eno čudovito prebujanje v novi dan na Veliki planini.

Kot da bi imel budilko se je Grega ponovno zbudil ob 6:30 in poslikal še lepši sončni vzhod kot včeraj. V današanji zadnji “foto/reportaži” sem zbrala še nekaj slik. Je bila kar težka naloga, da sem izmed vseh 865 narejenih slik zbrala nekaj taboljših za objavo.

Kak pogled na vzhod … NORO!

Pa Eva, dej se ži vstan, nooooo.

Ka ne vidiš da je že sonce pokonci in da je treba it veeeen.

Čaj se tudi že “kuha”.

Sonček je zakon.

Žiga odkriva čare pogleda od zgoraj 

Zobki zobki… mi s krtačkami…

… drugi pa z deskami

Pomivalni stroj že tudi lavfa - na polno.

Pa gremo še na zadnji pohod…

Še malo poziranja…

Hiška Irenca

Hiška Zlatorog

In meni najljubša (zaradi imena, seveda  ) - Gorenjka

Kako lep razgled oz. pogled ima šele tale v kabini…

Uuuu, polarne zveri na preži…

Get your motor running…

Joooo, ka` je strm.

Paziiiiii, bombaaaaaaa.

Jiiiiii, kak dobr.

Aaaaaaaah.

Kok je faaajn. Smo bili vsi kot mali otroci, ko jih prvič spustiš na sneg.

Nekateri pa so raje raziskovali podzemlje

Pa smo se spet slikali, smejali, pozirali,…

Midva sva najboljši par

“I`m the king of the world”.

Moja dva lupčka

Barb wire

Sonce tu zgoraj …

… in megla v dolini.

To pa je bila dogodivščina: ker se nam ni dalo iti naokoli po redni poti do naše koče,… smo pot sekali in nekateri zagreznili do kolena,… Žiga pa kar na polno, do pasu

Premočeni od južnega snega, smo se morali pred kosilom in odhodom domov, še dodobra posušiti…

… predsvem pa se je bilo potrebno dobro spočiti, saj je Šarka čakal še šus lavf v dolino oz. do gondole, ker seveda ni smel na sedežnico. Ko bi vi to videli, ej. Smo bili sigurni, da bomo mi morali čakali Grega in Šarka, da ju bomo s sedežnico itak da prehiteli… Ampak temu ni bilo ravno tako. Ko je Grega do konca pognal sanke in ko je Šark zaštartal za njim, sta bila ekspresno hitro spodaj. (dobrih 10 minut pred nami)

Mmmmmmmmmm soncek, jst ne grem domov. Wof Wof.

Nedeljsko kosilo:

Gobova juha v kruhovi skodelici: 3,50 EUR

Repna jota: 5 EUR

Bela kava: 2x 1,50 EUR

————————–

Skupaj: 11,50 EUR

————–

Mnjaaaaamiiiii.

Pa a nam je res treba iti domov ? ? ?

Smo že v dolini, kjer je predvsem (pre) vroče in brez snega

Gondoli v akciji.

Za konec pa še hiška od znotraj:

in zunaj:

—————————————————————

To je bilo to. Imeli smo se super. Definitivno se še oglasim na Veliki planini.

Bo treba še 1x veliko hiško najet in spoznat še Veliko planino poleti.

Ste za?

Javim ko grem/o naslednjič

________________________________________

Narava v tem koncu je res čudovita,
čeprav v ranem jutru v dolini še v meglico je skrita.
Ko sonce jo s toplimi žarki predre,
se kapljice rose v nov dan zaiskre.
Očarana z nežno svežino vonjav pošiljam vsem vam lep gorski pozdrav!

_____________________________________________

Velika planina 2/3

Dobro jutro planina - narava. Sobota, ura 6:30, Grega pa hitro (direkt iz postelje) ven, pofotkat jutranjo čudovito prebujanje sonca. Spodaj v dolini počiva morje oblakov, tu zgoraj pa sonček, ki se počasi prebuja. Po opravljeni foto “dolžnosti” pa je priden vsako jutro zakuril in hiška je hitro postala prijetno topla.

vir toplote

Jutranja toaleta

Za dopoldanski hribovski podvig (2 - 3 urna hoja “malo” gor in malo dol) je potreben močan “kmečki” zajtrk.

Hiška je prijetno “opremljena” s takšnimi in drugačnimi “domačimi” okraski

Leta 2005: le kako so prišli iz/v hiške ?

Pogled iz jedilnega kota

Shramba = hladilnik.

Wc… (štrbunk)

za odišavljeno okolje je tudi lepo poskrbljeno

Vodna pumpa, ki pa je nismo uporabljali, saj ni bilo veliko umazane posode.

Navodilo za pumpo.

Hiška ima dva vhoda.

Gremo še gor pogledat?

Postelje so zeeeelo široke, tako da dejansko lahko v tej 5 posteljni hiški udobno prenoči 10 ljudi.

Zaloga hrane od prejšnjih obiskovalcev.

Najina makina na “porivi al pa vleči” gorivo.

Je treba zobe umivat …

No, pa gremo na eno zimsko turo…

(Šark (pikica levo spodaj) zaenkrat še svoboden, brez obremenitev…)

(… konec lušnga - VLEČI, VLEČI KONJIČEK)

Cerkev

Spomini na poletje in kravice

Ni variante da se izgubiš. Vse je zelo natančno in vestno “zapisano” v lesu.

IIiiii, konjiček.

I believe I can fly. (ima kdo RedBull? - rabim krilllaaaaa)

Konec pohoda, … sledi počitek.

Mmmm, kako diši. V koči Zeleni Rob sva se pošteno okrepčala, po zelo “sprejemljivi ceni”.

Pivo = 2 EUR,

Zala z okusom = 1,50 EUR,

Ričet = 5 EUR,

Krvavica in dušeno zelje = 6,50 EUR,

Kava z mlekom = 2 x 1,10 EUR,

——————————————-

Skupaj: 17,20 EUR.

Glede na lokacijo, razgled, ponudbo svežega zraka, … je bilo precej ugodno, se vam ne zdi? Sva pričakovala višje cene, ja.

Mmmm, smo utrujeni:

Sledi letal v zraku so risale zanimive podobe.

Poišči/ugani goro.

Šark obvlada hribovja.

Pričakovala sva obisk ali dva, a se je pri drugem paru službeno zavleklo in ju ni bilo. (lahko jima je žal,… a kaj češ služba je služba, družba pa je družba, - bo pa naslednjič boljš a, ne?)

Tako da sta prišla na obisk Gregova sestra Barbara in njen dragec Žiga.

In treba je blo skuhat mal vina, da ga ne bi slučajno nazaj v dolino nos`li.

Nočna idila: zimska noč, sneg, vroč čaj z rumom, luna, zvezde …

Lahko noč, se vidimo jutri. Še en dan, potem pa spet domov. Neeee!

Velika planina 1/3

Ideja za najbolj čudoviti zimsko preživet vikend je padla teden dni pred odhodom, ko mi je moj dragi rekel da se naj malo pozanimam pri nas v službi (v Lj), če je kaka hiška za vikend prosta. In res, takoj naslednje jutro sem klicala v Ljubljano in naju prijavila za vikend 22.-24.2.2008. Zpiz ima na Veliki planini 2 hiški, ki sta ostali takšni, kot sta bili postavljeni. Brez elektrike, vode, … kar da vsemu skupaj še poseben čar. No in tako sva za dobrih 4 EUR/dan preživela v eni izmed naših hišk.

Petek: 22.02.2008, oba z delom končala ob 13h, šibala domov, prtljago nabasala v avto in se že približevala Kamniku, Kamniški Bistrci,… gondoli za na Veliko planino.

Ker je slik veliko bom raje komentirala sproti ob slikah, da bo bolj zanimivo in da ne bo samo suhoparno tipkanje…

Smo že v zraku.

Imela sva še ekstra srečo, saj sva bila v gondoli popolnoma sama, tako da sva se lahko dobro razgledala naokoli, gospod “šofer” pa je bil tudi zelo prijazen in nama je “razkazal” vse bližnje hribe, ker sama nisva vedela kateri vrh je kateri. Pa kar naprej je Šarka ogovarjal, katermu ga je seveda takoj uspel prepričt, da ga je čohal

Povratna cena gondole in sedežnice je 10 EUR po osebi, kar se mi zdi ok - normalna cena.

Ko naju je gondola spustila ven, sva vso prtljago naložila na sedežnico in naročila, da nama jo dajo na vrhu dol, midva pa počasi peš proti vrhu. Vsi so bili zelo prijazni in ustrežljivi. Na sliki so najine sanke. Bolj slabo se vidi, a verjemite da so

Dan je bil čudovit. Sonce, sneg, gore in čist zrak. Kaj si lahko človek še lepšega želi?

Moja “vlečnica” vode in Šarkovga povodca.

Ko sva prišla pod vrh sem šla v kočo Zeleni Rob povprašat kje je koča g. Petra, ki živi vse dni v letu tu gor in ki nama naj bi predal ključe. Grega in Šark sta me čakala zunaj,… a takoj ko sem “spoznala”, da ne bom kmalu prišla ven, sem mu raje naročila da ga priveže in da se nam pridruži v koči, saj je bil stavek dveh mladih gorenjskih smučarjev za šankom sledeč:” a ne ne ne, dečua! Najprej bo ena mater`na duš`ca pa`la, pou pa puvemo kje je koča g. Petra “. In tako sva morala najino (po eno urnem vzponu) razgreto telo razkužiti s takratkim. Ampak morm povedat, da pri njih “takratek” pomeni konkretn dooolgi - 0,5 dcl.

Na vratih koče sva opazila napis kaj nudijo za kosilo in takoj nama je bilo jasno, da bo to definitivno najina destinacija za obedovanje, ker nisva nameravala kuhati, saj ga ni boljšga kot dobra, domača, planinska hrana (na žlico).

No, pa sva jo po napotkih (kje se naj bi koča g. Petra nahajala) mahnila na vrh 1666m Velike planine, kjer naju je (jeeeeee) čakala vsa najina prtljaga.

Po pregledu vseh kažipotov,…

smo naleteli tudi na tole …

(mami, nisem vedla, da imaš svojo hiško tam gor?)

(pse na vrvico)

Jeeee, Vetrnice - naša hiška

prejetju ključev naše “vile”…

in vpregi Šarka,…

smo le prispeli do najine pravljične hiške.

Ker se je mračilo, se je bilo potrebno na hitro razgledati po hiški, prižgati svečke, plinsko svetilko…

in nekaj narezati za pod zob. Romantika na višku. Aaaaaaa

Grega je pa sploh prišel na svoj račun, saj je lahko s svojo novo mašino poslikal do podtaknosti sončne zahode, vzhode, luno, zvezde, gore, hribe, planine, …

Lun`ca

Najlepše od vsega pa so se mi zdele noči, ker toliko živo svetlečih (dobesedno živih) zvezdic še v življenju nisem videla. Seveda to v mestu v dolini ni možno, saj ves smog, megla, oblaki le to onemogočijo.

Tudi Šark je bil zelo navdušen nad hiško oz. celim vikendom, saj ni lepšega, kot prosto tekati naokoli kolikor hočeš.

To bi bilo o prvem dnevu vse. Sledi pa še 2 in 3 dan.

Nasvidenje dolina, pozdravljena planina ;)

 

… se vidimo (tipkamo) v ponedeljek.

 

Maili popucani, baterije (fotoaparat) polne, spominska kartica spraznjena, spalke in svečke spakirane v nahrbtniku - nahrbtnika nafilana do konca, avto počiva, sanke so not, Šark že čaka, gremoooooo

Jutri odrineva in se vrneva v nedeljo zvečer.

Back to nature,…

Kam, zakaj, kako, s kom,… pa v naslednji objavi v ponedeljek.

Uživajte, midva definitivno bova

Če pa želite zraven? - ste vabljeni