Plastika

Živim plastično življenje. Pa ne mislim tisto plastiko (botoks, silikon, –> takšni in drugačni umetni želatinasti vsadki) zaradi katerih si določene “Barbike” in “Keni” zaslužijo naziv “plastičen”. Govorim o plastiki ki se potika po denarnici. Sem vse skupi potegnila in se je nabralo za kar lep kupček.

Ene uporabljam prepogosto, druge malo manj, tretje spet zelo poredko, a če jih ni ne gre. Zato imam vedno vse pri sebi. Pogrešam le še vozniško plastično, ki pa sledi… Plastika je fajn, kar se tega tiče. Skoraj nikoli nimam zdej več denarja v denarnici, ker itak vsepovsod vzamejo kartico, če pa ga že res potrebujem je zdaj že skoraj na vsakem koraku bankomat, tako da ni nobene zadrege.

Slaba stran recimo “bančne” plastike pa je kriminal. Če ti ukradejo denarnico polno denarja in nič drugega je hudo, a še vedno manj kot pa da se lotijo tvojih financ po drugih poteh. Tako sva bila januarja na Tenerifih na poročnem potovanju in pred parimi dnevi je dobil Grega klic banke, da je ravno v tistem času prišlo do vloma v računalniških sistem – pač vseh transakcij ki so se zgodile v Španiji. Ja ka pa češ. Potujeva glih 1x al pa 2x na leto… a lej no glih takrat more bit neki. Ampak sreča smo zaenkrat premale ribice v morju da bi se nas lotili.

Se še spomnite tiste debele brezvezne zdravstvene izkaznice… prava knjigica je bila ki si jo moral zraven nositi. Ali pa osebna kakšna je bila

Me pa zanima kam vse to v bistvu pelje, ker če dobro pomislim ima zdaj že vsaka druga trgovina svojo kartico, točke, pike, popuste…

No, ob tej priliki pa paše tale komad Siddharte “Plastika”, ker komiiiii čakam 21.11.2009 ko se bo spet tresssslllooooooo. Ljubljana prihajamo!

Pa vi? Denar ali plastika? Kaj vam je ljubše?

Nimam rada…

zahrbtnosti

stiskanje tub na sredini

neočiščene “mrežice” na odtoku tuš kabine

prahu na omarah, policah

“tistih dni” v mesecu

izpadanja las

bolezni

nogavic sredi dnevne sobe

ljudi, ki mislijo da vedo vse in da so edini ki vedo o vsem vse

zime

petard

mraza

snežne plundre

vetra

paradižnika

korenčka

cerkve

techna

varanja

letvice ki visi s stropa

praznega računa na banki

prepočasnih voznikov

naduvanih voznikov

gneče na cesti

rdečih luči

omejitev 50 km/h

policijskih foto pozdravov v svojem nabiralniku

mastnega mesa

planiranja dneva do minute natančno

rukzakarja

Formule 1

odvečnih kg

zgodnjega vstajanja

praznega tanka

voznikov, ki mi ne dajo prednosti da zapeljem na cesto izpred hiše

glavobola

smrčanja

komandiranja

pametovanja

ukazovanja

čvekačev v kinu

wc-ja brez papirja

predskupin

zamujanja

podražitev

obiska zobozdravnika

sončnih opeklin

nesramnih ljudi

umazanih plaž

gneče na morju

prazne gsm baterije

izdelkov ki jim je potekel rok uporabe

pekočih jedi

svinjine in krompirja v pretiranih količinah

posledice uživanja česna in čebule

blogov brez novih objav

reklam

politike

položnic

mučenja živali

ekstremnih temperatur

divjih motoristov (ostali so ok),

ljudi ki vozijo pijani

zanemarjenih ljudi

če mi bankomat ne vrne kartice

zavarovalniških agentov

pogovorov v tujini

napumpanih silikonskih afn

polnih parkirnih prostorov

gneče na blagajni

gonje psov

žlehnobe

zvonenja budilke

štrigl

kač

mrzlih nog

“sluzastih” tipov

pajkov

zlaganja nogavic

nikotina

grenke kave

lenobe

uvelih ljudi

izkoriščanja

tožarjenja

kompliciranja …

Rada imam…

… najino malo nasmejano bibo

… možeka

… Šarka

… starše

… sorodnike

… prijatelje

… čokolado

… rock n roll

… plačo

… poletje

… sonce

… topel radiator

… zimsko ležanje na kavču pod odejo

… spanje

… živali

… moje delo

… porodniško

… denar

… cukrarije

… najine torkove kino obiske

… kufetkanje

… znižanja

… savnanje

… morje

… Grčijo

… vodo

… smejanje

… cartanje

… vonj sveže opranega perila

… stisnit se k mojmu

… pisanje bloga

… čohanje

… masažo

… koncerte

… pospravljeno stanovanje

… potovanja

… čisto kopalnico

… vonj pomladi

… sneg samo decembra

… prijazne ljudi

… fotografiranje

… Celje

… zabave

… čoper-iranje

… rolanje

… squash

… iskreno prijateljico

… nekadilski zakon

… blagajno brez kolone

… veliko bralcev/komentarjev na blogu

… varno vožnjo

… zelene luči na semaforju

… samotne plaže

… zmerne temperature

… toplo jesen

… posteljo

… Čokolino

… Nutello

… belo kavo

… ljubezen

… prazne ceste

… sir

… tetovaže

… tople noge

… izkoriščen dan … … … … …

PLUS za “najboljšega” soseda

Kot sem že (se mi zdi) že 100x povedala sem 100% SPARovka, a tu pa tam me pot zanese v Mercator, če ne druga po mlek pa pir, ker sta Mercatorjevi znamki cenejši, proizvajalca pa tista taprava!

In danes ko smo kufetkali v Mercatorijevem centru (ja no če je blo pa premrzlo in pihalooooo je da bi šli ven), me je med iskanjem parkirnega prostora prijetno pozitivno presenetil (razveselil) tale štemplček na parkirnem prostoru.

… in brez slabe vesti (ker ni bil invalidski voziček) sem parkirana nanj.  Super! Sej ne rečem da rabimo vozičkarji parkirni prostor tik pred vhodom, ker se kao ne moremo malo sprehoditi. Ne, to sploh ni problem! Ampak danes ko je noro pihalo in bilo res mrzlo sem si želela da bi lahko parkirala blizu. In uspelo nam je! Bravo sosed! Pa še prijazni gospod naju je spustil naprej na blagajni, ko je videl da imava samo dve stvari, on pa poln voziček. Le njegovi gospej ni bila gospodova prijaznost nič kaj všeč. Je dobil  tisti doooolgi obraz in pripomnila da lahko greva tudi na samopostrežno blagajno. Ja in zakaj potem takem ni tja šla ona???

Tale pa se mi zdi da je vredna za pršponat zraven, ker je originalna!

Prijaznost

Vesela sem, da se ti v teh časih zgodi kdaj še takšna “malenkost”, ki ti lahko (če bolj poštudiraš) polepša dan!

(vir)

Med sončnim vozičkanjem sredi popoldneva sem prišla do pločnika, kjer so trije urejali, kosili in rezali zelenje ob pločniku – cesti. Torej, kosilnica, “laksarca” in žaga… Niti v sanjah si ne bi mislila, da me bodo sploh opazili, kaj šele reagirali tako kot so. Tisti taglasni s kosilnico jo je pri priči (beri in piši TAKOJ ko me je videl da grem v njegovi smeri !!!) ugasnil (pa čeprav je videl da je Anže buden in da ne spi – torej ga ne bi kosilnica zbudila) in počakal da pridem mimo. Zahvalila sem se mu in si oddahnila, da mi ni vso travo spodaj v predal pod vozičkom zmetal, ker je pihalo in metalo ravno v tej smeri! Pridem par korakov naprej … in se delavec z “laksarco”… dobesedno namerno skrije za grm.

Je malenkost (mogoče komu niti omembe vredna), ampak meni se to zdi lepa gesta in dober občutek, da so še tako prijazni ljudje med nami.

Hvala pridni gospodje!