Zgodila se je moj čisto prva, taprava, samostojna motoristična tura proti morju. Kadar se peljemo proti morju bi moja guzica komot zdržala tut 1000km če bi blo treba, ker morje je le morje - in tako me ta (skupaj dobrih 500km) vožnja ni popolnoma nič utrudila, res pa je, da sva si “riti in roke” dodobra utrdila v prejšnjih dveh vikendih, ko sva na vsak vikend nabrala po 500 km. Občutek ko s svojim motorjem počasi pelješ tik ob obali je neopisljiv. To je nekaj za kar moje srce bije. No, zdej sem pa že kr prevč not padla.

No slik se mi ni dal rihtat, okvirjat (ce ima kdo fajni program za štancanje okvirjev, da ni treba vsake posebej, mi nej javi prosim),… ker jih je preveč zato bom kr mini galerijo objavla, najbolj zagreti bose pač morali klikat na vsako posebej. (ampak se splača )

Štart v Šempetru je bil ob 9h in tako je točno ob zmenjeni Gregov plavi BMW K100RS, tastov rdeči BMW K100LT, prijateljev rdeči Kawasaki VN1500 in moja črna lepotica nad lepoticami do konca spedenana Yamaha Virago 250 zarohnel v smeri galebov, borovcev in sonca. (številka na števcu kaže: 40058km)

Razlog za morsko turo je bil moto zbor MK Staaari rokeri v Umagu - kamp Stella maris. Na koncu sva kot ponavadi seveda spet ostala sama,… a je bilo vseeno super. Srečala sva celo par prijateljev… in vikend je minil kot bi mignil. Bil je velik zbor, ki se lahko primerja z večjimi zbori v Sloveniji, če ne največjimi. Večina je bilo seveda nas, potem so bili tukaj še makaronarji in nekaj hrdekov. Svakaaa čast pa gre organizatorjem, ker še nismo bili na zboru, kjer bi se vse začelo po planu ob uri. Od skupne vožnje, do družabnih iger… še na nebu smo zagledali oblak - motorista,… (glej slike). Pa ful se mi je dobr zdel, ker MI vozniki smo dobili zelene zapestnice na vhodu,… sovozniki pa bele,… in sevede se je men to (kot frišni voznici) fuuuuuul fajn zdel. Hehehehe - sem mogla kr poslikat. Aja, by the way nardila pa sma 425 slik.

Najbolj pa si seveda vsak motorist po dolgi prevoženi poti želi en fajni topel čist tuš, ki ti povrne energijo za pot domov, naslednji dan. Ni ga boljšga na zboru kot čisto pravi wc s tušem, da o čistoči sploh ne govorim, ker je bilo res vse tipi topi. Je bil rečmo wc sredi Umaga bolj umazan in manjši, kot tu na zboru. Pa še naj kdo reče da smo motoristi umazanci. Aja, kje sem ostala. No, ko smo prispeli do “kraja zločina”, smo se razpakirali postavili šotor za naju (no, pridn Grega ga je - ker edn je mogu pač slikat, ne ;)  klasika, ja ) in se odpeljali na skupno vožnjo, ki je vodila po poteh ob vodi, z dvema postankoma. Ko smo prišli nazaj, so želodčki zahtevali svoje in čevapčiči so bili super. Hecno se je navaditi na kune, a je šlo. Nato sva ostala sama, saj sta se tast in kolega vrnila isti dan proti domu. No, midva sva potem poslikala družabne igre: se nasmejala ob metanju mašine v daljino, vlečenje (edn celo s cokli) vrvi, ki ji bila privezana na tovornjak in pa počasna vožnja - kdo prevozi določeno razdaljo zadnji, ne da bi dal noge na tla. Tu bi moral posebej ocenjevati še umetnostni stil, ker so bili super. Po uradnem delu zbora se je vse malo umirilo in tudi midva sva šla malo počivati ob vodo. Ležalniki na plaži so čakali,… meduz na kupu še v življenju nisem vidla tulk,… a to najbolj zagretih kandidatov ni zmotilo in so pogumno zaplavali. Seveda je bilo potrebno še v center Umaga pogledat, kjer se je na trgu odvijal skorajda mini moto zbor, saj je lepo število motoristov zavilo v center. Po pizzi pa sva se odpravila nazaj v kamp,… topel tuš in to je to. Ker sva predvidevala da bo noč spet glasna (kot se za moto zbore spodobi) - in ja, nisva se zmotila, sva okoli 23h raje kar zaspala,… dokler se je zaspati še dalo… in zamudila koncertni del zbora. Ampak ni panike, slike so na netu, slišalo se je vse (še predobro - alavera za štoflce v ušesih) pa zjutraj sva bila vsaj spočita, ker je bilo zanimivo gledati vse ostale, nenaspane, zakomirane, utrujene, ravnokar zaspale motorske kolege.

Zjutraj naju je prijetno zbudilo toplo sonce in ob 7h sva že pakirala, saj je treba dan izkoristit tako kot se reče. Malo pred 8h me je na vsezgodaj v dobro voljo spravil naš carinik, no Grega pravi da je bil policaj,… ko me je smeje vprašal da če sem včeraj prečkala mejo na drugem prehodu,… in mi je povedal da takih rogecov (na čeladi) pa ne morš spregledat in da se me je zapomnil.

Ob 8h sva v Portorožu nakupovala za zajtrk na plaži,… vmes malo pofotkala,… zaključila pa s kavo v Piranu in jo z napolnjenimi baterijami v glavi mahnila proti domu. Pred koncem pa sva se morala ustaviti še v Domžalah, saj je bil ravno na nedeljo zbor MK Vaški bojsi, katere sva ujela ravno iz vrnitve skupne vožnje in sva lahko vse pregledala v “sprevodu”.

Bajki si je doma pošteno zaslužil eno dobro kopel in glanc… potem pa ajat v garažo do naslednjega moto podviga. (številka na števcu je zvečer pokazala: 40550km)

Še več takšnih poletni moto vikendov si želim, saj je le ta minil brez motorskih nesreč - žrtev, zelo prijetno, ob morju, po dolgem času spet v šotoru, pod soncem in predvsem brez službenih, finančnih in podobnih prevelikih bremen. Se že veselim koncerta Siddharte v Ankaranu, kamor jo spet mahnem z mojo mašinco… do takrat pa uživajte vsak dan s polno žlico, kulkr se le da.

Kadar mi je jasno da se določenega filma v kino ne bo šlo gledat in vem da ga bom po vrh vsega mogla gledat še sama,… potem ponavadi traja malo dlje da mi to uspe,… a vseeno, ko je v igri JACK to sploh ni problem.

Jack kot Jack je tudi tokrat odigral tako kot se reče. Ma sej on si lahk privošči tut ne vem kaj v filmu, pa bi bil film carski, ker on je JACK v pravem pomenu besede. Film pa ti da mislat, da je treba izkoristit vsak dan kot da je zadnji in življenje bo lepše.

Keeeera faca

Bolj star - bolj dobr.

Ker Grega obožuje jedi na žlico, sva se odločila za prebranec, ker je fajn nekaj “na žlico” oz. “vil`co” pojest. Tokrat sva ubrala kar bližnjico in sva poskusila tistega iz konzerve in morm rečt da naju je pozitivno presenetil - bil je odličen.

Ja vem ja,… domače je domače,… sam če pa nimaš časa je pa tole vedno pri roki. Sej drugače tudi jaz prisegam na zdravo domačo pripravo! Pomoč (če se ga boste lotili pripraviti od začetka do konca sami doma) pa najdete TUKAJ. (in tudi vse ostale recepte - to je moja e-kuharska knjiga za vse kar kuham prvič) 

KLIK

Grega ima 2 (službenga in za privat), pa moj je zraven poziral, pa mami je po novem ponosna lastnica novega. Tak da je blo kr lepo za pogledat, ja. Takle je moj najbolj všečni pogled na te 4 lepotce, iz drugega zornega kota pa jih lahko vidite tudi tukaj, kjer se jih je lotil moj.

Pa vi? Prisegate na klasičnega al prenosnega?

Zdle pa šibamo z motorji na morjeeeee,… se slišmo jutr, morska reportaža pa sledi naslednji teden.

Get your motor runnin`