Meni je najs, no

Men se zdi da mi je kr dobr uspel, no.

(povečava —> klik na sliko)

(vsaj drugo sliko se vam splača povečat… presenečenje…

– ki se na tej majhni sliki ne vidi 😉 )

Kako pa se zdijo vam?

Published in: on 30 aprila, 2008 at 5:18 dop  9 komentarjev  

Najin mežik efekt

Tehnika odprave prepira – ali kako prebroditi hude minute. 😀

V vsaki zvezi, prijateljstvu, odnosu, paru, med sodelavci, znanci, sorodniki, starši . . . namreč pride slej ko prej do trenja, rukerja,… konflikta. No in mi2 najine (res da (hvalabogu) zelo redke) – resnejše “spore” zadnje čase rešujeva zelo uspešno, hitro – saj se zaradi najine tehnike (zaenkrat še vedno) rešijo celo s smehom in dobro voljo.

Gre pa nekako takole:

Ko je jeza, bes, slaba volja na vrhuncu je potreben samo en stavek oz. poteza = en rukne al pa “pokliče” drugega z “ej” … in ko se drugi ves v jezi besn obrne proti tebi… se nasmejiš in mu prijazno pomežikneš. Nama je še vedno uspelo in se začnema oba smejat in že ni več jeze,… bes izgine in vse je ok.

Dobra tehnika, res – zato jo želim deliti z vami,…

… če vam bo le pomagala. Poskusite.

Smejte se! Smeh je pol zdravja. Muahaaahaaaa.

Published in: on 29 aprila, 2008 at 5:22 dop  9 komentarjev  

Nova Štifta – blagoslov motoristom

ali drugače povedano = 270 čudovitih, prijetnih, udobnih, brez nesreč, brez policajev (bili so, no – a s predhodnim opozorilom drugih motoristov, je šlo mimo njih smešnih 50 km/h 😉 prevoženih 270 nedeljskih sončnih kilometrov.

Glede na to da je letos tradicionalni, največji krst motorjev v Mirni peči (vsaj za nas malo bolj stran stanujočih motoristov) zaradi slabega / mrzlega vremena “odpadel”, smo se v nedeljo odpravili v Novo Štifto, saj mora motor na začetku sezone vsekakor biti blagoslovljen,… za srečo na cesti v frišno začeti moto sezoni 08.

MZM so se odlično odrezali pri organizaciji. Bilo je res veliko motor(jev)-istev, saj jih je iz leta v leto več v Sloveniji.

Žal to spremlja tudi zelo naraslo število nesreč in smrti na cestah,… a spet bom izpostavila dejstvo, da nismo vedno motoristi krivi za tak izid. No, kakorkoli že (ker vem da bodo tu spet nekateri nadvse pametni),… gremo na ljubši-prijetnejši del te objave.

To smo mi: J A H A Č I

Res da nisem verna, (sem ateistka, ja), a pri blagoslovu motorjev je pa le treba prislonit svojega jeklenega konjička zraven, ko se dogaja blagoslov. Malo vraževerja, če ne druga. Prišel je tudi Adi Smolar, ki je odpel nekaj svojih taboljših. Vreme je bilo kot naročeno, ravnoprav za nas v usnje zavite bajkerje, ker ni bilo ne prevroče ne premrzlo. Zdajle ko pa tole pišem, pa čutim rahle sledi sončka na obrazu, ki me je med vožnjo ujelo. 😉 Bila je kar dolga tura (270km), tako da sem dobro prepucala “avspuh” 😉

Naše 3 zverce:

No, zdaj pa dost nakladnja, gremo na funny moto foto material, ki je rezultat pritiskanja na najinga malega, starega Canona, saj nimava srca novga Canona v motorju prerukat. Za zbore bo dober stari mali.

KAMASUTRA mojster:

“če bi mi žena pustila jahati njeno rit tulk kulkr jaham jst moj motor – bi bil zdaj jaz doma”

(moram napisati da je imel na motorju dve čeladi!!! 😉 )

Ko motorist sodeluje pri srečolovu:

Arrrrrrrgghhhhh:

Nabrali nove ideje za prihodnje sončne vikende:

Zvečer prijetno utrujena od motorja, sva se morala še mal kondicijsko utrudit, tako da sva pred spanjem odtekla še najin krog ob Savinji,… zdej pa spat. Lahko noč Slovenija.

Published in: on 28 aprila, 2008 at 5:23 dop  55 komentarjev  
Tags: , , ,

4. hepi blzdej Luna

Spet je bilo vreme zelo aprilsko – dež – sonce, dež – sonce,… a ker je bil piknik – rojstni dan naše (zdaj že 4 leta stare) Lune že planiran sma se ob 15h počasi odpravla proti Šentjurju.

Ko sva prišla se je ulilo kot iz škafa, kot da bi midva zraven dež pripeljala. A kot pravi rek, da za vsakim dežjem posije sonce… je bilo tudi tokrat tako in praznovanje se je nadaljevalo v čudovitem soncu. 🙂

Hepi femili:

Barbike so IN. Skrbno vpikanje svečk.

Kontrola da bo vse ok prižgano…

in gloobok vdiiiiih:

in izdiiiih:

Tudi ostali so se prijetno zabavli:

Ujeti v akciji:

zadaj za hišo – pasji tobogan uživača Lina:

Haasaaaa, … arigato:

Come to me… (if you dare)

Iiiiiaaaaaaassaaaa:

😉

mal smo se mučkali:

Jooo, kok sm jst utrujen:

Published in: on 27 aprila, 2008 at 7:21 popoldan  21 komentarjev  

Vlado Kreslin – Celjski dom

Po (super kulinaričnem) ogledu novega stanovanja pri Andreju in Mojci (hvala še 1x) smo se spokali v dvorano Celjskega doma, kjer nas je točno ob navedeni uri, (kar se zadnje čase pri koncertih zgodi zelo redko) pričakal—> g. the one and only — > VLADO KRESLIN.

Ker smo ženske znane po čvekanju, nakladanju,… blablablanju … moški pa ponavadi ravno obratno sem ugotovila, da se dejansko z mojim super dopolnjujeva tak da jst bolj na dolgo in široko pišem o dogodkih,… on pa z objavo slik pove vse ostalo. Glede na to da se je Grega matru s slikanjem, sem jst objavla zgolj eno samcato slikco,… vse ostale pa si boste lahko kmalu pogledali tukaj.

No, gremo kar h koncertu. Špilal so dve debeli prijetni uri,… preigrali vse hite, bili odlični in nas z zelo prijetnimi občutki pustili oditi. Slišali smo vse: novejši komada Cesta, pa veliko starih Nocoj igramo za vas, Preko mure, Dekle moje pojdi z menoj, Čuden si bil že kot otrok, Zvezdice bele, Je v Šiški (Celju) še kaj odprtega, Še je čas … pa vse do Vran, Nekega jutra ko se zdani, pa nepogrešljive Namesto koga roža cveti, pa še ena tanova Z Goričkega v Piran (bi nas lahko presenetli s Carpe Diem, ki so super pospešili ta komad),

pa komad V parku za gradom. In tako nas je vedno bolj navdušene in vedno bolj glasne sopevce pripeljal do vrhunca večera s komadom Tista črna kitara… in v svojem stilu zaključil z O o o o – Oooood višine seeee zvrtiiiii… (sem pa vseen tu zraven kr avtomatsko pogrešala spremljavo moje Siddharte, ker un komad je pa še bolj divji).

Od višine se zvrti

Nikdar več, oh saj ne more biti res!
Nikdar več, oh, saj ne more biti res,
krila so se mi stopila od strahu.
Nikoli več ne poletim na njih
in nikdar ne izvem,
da so samo papir –
zmaji,
ki že tol’ko let visijo nad menoj.

Saj že mama govorila je,
da z višine se ne vidi vse,
da nikdar ne izveš,
da so samo papir –
smehljaji,
ki že tol’ko let smejijo se s teboj.

Od višine se zvrti!
Skrij me v svojo dlan,
svojo mehko dlan,
svojo toplo dlan!
Vzemi me na svojo stran,
skrij me v svojo dlan.
Lahko mi vrneš karto še nocoj,
hočem le,
da me vidijo s teboj.

Posebej bi rada izpostavila še Iztoka iz Trsta, ki je pravi muzičar – v pravem pomenu besede, ker pa tipson obvlada ej glih miljon inštrumentov! Od električne violine, bobnov, nekih triangelov, nekih smešnih palčk,… pa vse do saksafona in harmonike. Svaaaaaka čast. Dvorana je bila nabito polna, kar se za Kreslina spodobi.

Torej: Ozvočenje 5, Nezakajenost 5, razpoloženje 5, playlista 5. Super je bilo. Je pasalo, ni kej.

No, pa še nekaj sladkega za konec:

Published in: on 26 aprila, 2008 at 8:41 dop  5 komentarjev  
Tags: , , , , ,