Metallica – Praga, 03.06.2008 – 1. del

Zamenjava eurov v češke krone in že sva na postaji čakala koncertfreakov bus, ki nas je tokrat odpeljal v Prago.

Štartali smo 10 čez polnoč iz Celja. Glede na slabši (no, bolje rečemo manjši) bus na prejšnji turi, ko smo šli v Munchen je bil ta res super – zelo udoben, kar se tiče prostora pri nogah. Tako da že v štartu je bil strah pred naporno – dolgo odveč. Vse do včeraj smo bili vedno super dobrega koncerta željna družba, brez posebnih “odpadnikov”. Ja, vse je enkrat prvič in tako sma tokrat naletela na nemogočo, mlado, zdivjano, važno, prostaško, pjano in od trave zadeto manjšo grupo drhali iz velenjskega konca in tako so bile sanje o mirni noči misija nemogoče. Pa sej to ne morš verjet, no. Če si skupaj z večjo skupino ljudi se boš normalno da prilagajal, al pa boš letel ven. Tak pa se je cel bus hočeš al nočeš prilagajal njim. “vece, vece, vece… smo poslušali vsakih jebenih (ja, res smo bili besni) 30 minut in tako se je vožnja zavlekla na dobrih 11 ur, kar je bilo totalno izven plana in toliko bolj utrujajoče, sploh če veš, da te čaka še cel dan potepanja po velemestu in da potrebuješ zvečer še zadnje moči za koncert. Prostaško dretje, primitivno “ven metanje” tega froca “vodje grupe”, non stop pitje, odgovarjanje in ukazovanje šoferju je bilo neznosno, a vsi so / smo bili tiho in skušali spati. Vendar ko ne gre več, pač ne gre več in tako nam je na poti nazaj poknil film,… a o tem jutri – v drugem delu objave. Njihovih huronskih zbadljivk ni bilo konca: “Stari kok voziš, dej muzko bolj naglas, matr stari če zdle ne boš klime zalavfu, jst se bom uscal tule, …” Njihove punce so se seveda zraven smejale – njihov “frajer” je le kul otrok… kar je samo še dodatno podžgalo njegovo samozavest,… da je naprej “pogumno” izzival vse na busu. Tu lahko rečem še samo svaka čast obema šoferjema in našemu vodiču, ki so vse te izpade dokaj mirno prenašali… vse do povratka.

No, ob petih smo prispeli na Dunaj, kjer nas vedno presenetijo šokantne cene na bencinskih črpalkah. Ja sej vem da je povsod na črpalkah vse nekoliko dražji, samo da pride pri popolnoma enakem artiklu do razlike dobrega eura, je pa tu mač. Kava v Sloveniji je rečmo enaka ceni popolnoma enake kave na Češkem,… Dunaj pa definitivno izstopa. Tu mi je bila zelo všeč izjava ene od “misic naše zgoraj omenjene druščine – drhali”: “fak stara, čiki so tu 5,10 Eur,… če bi blo to v Sloveniji moja štipendija ne bi bla dost za čike!” –> hvala bogu baba tupa, upam da se ti to nekoč tudi zgodi, oz. JA čimhitrej.

Po dokaj mirni in tekoči poti smo malo po 7h prispeli v Brno. Sledila pa je rukasta avtocesta, kot da bi se peljal s staro parno železnico. Na vsak meter je ruknilo kot da bi bila luknja v tleh. Tu smo se nasmejali izjavi enega od “naših”: ” matr sej je še šuder v Sloveniji boljši kot tole”🙂

Pozdrav sonca ob 7:30h – Brno

Naš busek.

Skoraj ob 11h smo parkirali avtobus in jo vsak po svoje mahnili v center tega res velikega mesta – Prage.

—————————————————-

Praga (češko Praha) je glavno mesto in je eno od najlepših evropskih mest, z 1,2 milijonoma prebivalcev – obenem največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope na Vltavi, ki je pritok reke Labe na sredini češke kotline. Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je pričelo mesto hitreje razvijati. Transport premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Praga je tako postala močno industrijsko središče. Nastal je Liben s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubetin, Karlin in Smichov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in prehrambenih izdelkov. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.
——————————————————

Ko sva začela s spoznavanjem Prage naju je presenetil še kratek naliv, potem pa naju je skozi ves dan spremljalo močno sonce, kar se je tudi poznalo zvečer na moji koži. Tramvaj št. 6 naju je za 25 kron – cca. 1 EUR popeljal skozi ulice in uličice vse do reke Vltave, kjer sva pot nadaljevala peš. Karta velja 75 minut, potem je potrebno kupiti novo. Kot se za backpackerja spodobi ni šlo brez nakupa zemeljvida mesta in raziskovanje se je lahko začelo.🙂

Reka Vltava

Kot v vsakem mestu je bilo tudi tu veliko beraštva – brezdomcev, tale pa je (seveda) zaradi psa takoj padel v moj objektiv.

Dokaj strmo sva se povzpela na bližnji hrib, kjer se razprostira arhitekturno izstopajoči Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa je tu sedež češke vlade. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Tudi ta kip je ustvaril naš Plečnik😉

Rožice…

čudoviti razgledi…

cerkve, stavbe, …

dvorišča…

…častna straža. Boga reveža sredi največjega sonca oblečena kot da je zima, stojita kot kip mirno in resno. Turisti pa si jih “nesramno” privoščijo/mo.

vrtovi

In lej ga malija, tudi v Prago je šel zraven.

Seveda ni za zgrešiti Karlovega mostu, ki je ena od največjih znamenitosti v Pragi – dolg je 516 metrov in širok več kot deset metrov. Sredi 14. stoletja ga je zgradil arhitekt Pierre Parler (1330-1399), po zadnji obnovi mostu na začetku 70-ih let pa so oblasti prepovedale motorni promet na njem.

Podrgni psa…

Lajnar na mostu.

Prijetna glasba se širi med prečkanjem mostu

in daje staremu delu mesta poseben čar.

Spominki naprodaj…

Zdaj pa dovolj potepanja, … prijetno utrujena sva počakava še na najino 6ko in jo mahnila proti na novo zgrajenem atadionu Slavia, kjer smo pričakali razprodan koncert Metallice.

Published in: on junij 5, 2008 at 5:11 am  Comments Off on Metallica – Praga, 03.06.2008 – 1. del  
%d bloggers like this: