Timi bolnik

Včeraj ko sem prišla ob 16 domov nama Gregova oma pove, da se Timi (pes od Gregove sestre, ki je nekakšen mali šerif bližnjih ulic tu naokoli v Šempetru) ne more premikati, oz. da hodi samo s sprednjimi tačkami, zadnje pa vleče za seboj. Mene je skor kap, ker po vseh videnih oddajah – Animal Cops na Animal Planetu sem že kr vidla scenarij, da ima mogoče poškodovano hrbtenico in da bo hrom. Ker je pač mali vaški potepuhec in se rad sam odpravi na dnevni obhod ulic je možnost da ga je zbil avto, napadel kakšen pes ali pa se je nad njim morda znesel kakšen neprijazen “človek” zelo velika.

Ker so vsi na morju nama ni preostalo drugega, kot da sva ga narahlo položila v avto in se odpeljala v Žalec na veterinarsko postajo. Preden sva ga nesla noter sva zunaj še poskusila ali je morda zmožen stopiti na zadnje tačke, a brez uspeha. Istočasno se je ZA nama pripeljala tudi BB zvezda Janine, ki je po veterinarsko pomoč pripeljala svojo “muco”. (beri krvoločnega killerja – tigra). Kljub poskusu da bo stopila v vrsto PRED menoj ji jst to seveda nisem pustila, ker za mene je ona le stranka kot jaz in vsi ostali, ki potrebujejo pomoč, pa BigBrother gor al dol. No in smo bili sreča takoj na vrsti, ker so videli da je s Timijem nekaj resno narobe. Veterinarka (na začetku rahlo nesramna – verjetno ker smo prišli 15 minut pred zaprtjem) je Timija res temeljito pregledala… pregled krvi (izvid BP), meritev temperature (38,9 – normalno je do 39), ena inekcija v mišico, v sprednjo tačko pa je dobil infuzijo in še nekaj v žilo.

Med pregledom ni reagiral na pritiske, upogibe, ni cvilil,… nič … razen pri pikanju z iglo v repek je trznil, kar je bil dober znak je rekla veterinarka.

Naštela nama je vse možne variante kaj se mu je (naj se bi) zgodilo: ruker avta (čeprav je rekla da bi imel podpludbe ali odrgnino), pasji ravs (bi bila rana), padec z višine, krč križnega živca, poškodba hrbtenjače… Joooo. No in med kapljanjem in čakanjem da je infuzija stekla v žilo sta se veterinarka in pomočnik posvetila Janinini mucici. Kej takega pa še ne, vam rečem. Midva (pa morte vedet da sva bila v sosednji sobi) sma mislala da boma pobegnila ven, ker ob poslušanju takšnega mačjega jamranja, pihanja in ropotanja se pa človeku naježi koža. Pa to je bilo kot da bi bil v sosednji sobi volkodlak. Vet. pomočnik je prišel ven s krvavo roko,… in kasneje kljub velikim močnim visokim rokavicam muce niso uspeli ukrotit in so ji morali dati pomirjevalo, da so jo lahko sploh pregledali. Je rekel asistent, da ga je enkrat mačka tako zaklala, da je moral na kirurgijo in da so psi stokrat bolj “nežni” in nenevarni kot mačke. Najbolj sem si zapomnila besede veterinarke, ko je prišla ven iz tiste psiho sobe in je pobožala Timija in mu rekla: ” ti si pa tako priden fant, tam je pa tako poredna muca” 🙂 Res je bil priden. Mirno je ležal na mizi in čakal da gremo domov.

Po vseh navodilih, da ga naj opazujeva (ležati mora na mehkem, naj pije in je in naj zjutraj pokličema da povedo če ga je treba dat slikat v Celje) sve zapustila kliniko. Račun – 60EUR, predvsem pa olajšana duša, da sva naredila vse kar se je dalo – pri živalih cena ni pomebna, če le lahko pomagamo našim revčkom. Upam da bo vse ok in da je bila le začasna komplikacija. 😦

Danes zjutraj pa ni bilo nič boljše in ravnokar Grega v čakalnici celjske veterine čaka z njim na slikanje, ker v Žalcu nimajo za slikat.

Published in: on 31 julija, 2008 at 5:00 dop  12 komentarjev  

I.C.E.

Dober.

Published in: on 30 julija, 2008 at 7:54 popoldan  7 komentarjev  
Tags: , ,

Batman-Dark Knight

Torej je čas za kino. In ta torek je bil na vrsti Batman.

Odličen je bil, super efekti, super igralci,… žal pokojni “Joker” je svojo vlogo odigral več kot odlično in človk kr ne more verjet da ga ni več med nami. Mogoče moti le malo preveč robotsko – terminatorski – železni vokal Batmana, drugače pa je bil film dober.

Čakamo pa Narnio… pa X-files… pa mumijo… pa še in še.

Published in: on 30 julija, 2008 at 5:07 dop  140 komentarjev  
Tags: , , ,

“Voda je zakon”

Bi povedal Šark, če bi znal govoriti, ampak že samo cviljenje in nervozno prestopanje v avtu nam pove vse – da on točno ve da se približujemu njegovi največji strasti – V O D I. Ne verjamete… no potem pa predlagam da si pogledate slike in potem bi boste sigurno verjeli.

Zdaj verjamete, ne ? 😉

Published in: on 29 julija, 2008 at 5:00 dop  20 komentarjev  

Slovenija, od kod lepote tvoje?

Kot lani, smo se tudi letos dva dni z motorji potepali po naši čudoviti deželici – tokrat po gorenjskem koncu. Stanje na števcu je na koncu bilo 430 km. Naša pot:

Šempeter – Vransko – Kamnik – Kranj – Jesenice – Kranjska gora- Planica – Vršič – Trenta – Bovec – Tolmin – Most na Soči – Soriška planina – Nemški rovt – Bohinj – Bled – avtocesta Ljubljana – Šempeter.

Letos (ženski del) samostojni na poti 🙂

Dobrih 25 ovinkov je za nami in prispeli smo na 1611m visok Vršič,

ki je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Gorenjsko s Trento. Cesto preko prelaza so zgradili med 1. svetovno vojno vojni ujetniki, predvsem Rusi. Med vzpenjanjem smo se peljali mimo Ruske kapelice, ki je postavljena v spomin več kot 300 ruskim vojakom ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Zgradili so jo leta 1916. Od njej pa je tudi grob teh vojakov. Ravno v nedeljo je bila obletnica spomina na to nesrečo. Prelaz je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Vršič velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture ali krajše sprehode po bližnji okolici.

Na Vršiču smo počivali in se razgledali naokoli, saj nudi sam vrh čudovit razgled naokoli. Vožnja po teh krajih je čudovita, saj ni bilo vroče, vsak ovinek pa predstavlja nove – dih jemajoče – razglede na mogočne gore. Na Vršiču sem še hitro slikala mojo novo gumo, na kateri so se (še) držale še guma-nitke, po katerih je nova guma tudi prepoznavna. Ko smo prišli domov, teh seveda ni bilo več :).

Po približno 48 ostrih – strmih ovinkih smo prispeli v kamp Trenta, kjer smo prenočili tudi lani in ker smo bili lani zelo zadovoljni smo se tudi letos odločili za ta kamp.

Celo lastnik se nas je spomnil in z Brigito po novem označil kot samostojne motoristke, saj se je spomnil, da smo bili lani še skupaj na dveh motorjih. 😆

Moja zaščitnica 😉

Po uspešno postavljenih šotorih se je prilegel deci civčka in pa sproščen čvek ob Soči 🙂 Vsi pridni planinci v kampu so hitro zaspali, saj jih je verjetno zjutraj čakala že zgodnja ura vstajanja mi pa smo lahko malo potegnili v noč 🙂

Turbo hitri in super naravni hladilnik pira 🙂 (voda je tako čista, da se na sliki sploh ne vidi)

Turkizna čistina.

I believe I can fly…

Ko se večina že spravlja spat in se kamp umirja…

… mi šele začenjamo 😉

In ha-ha-ha in ho-ho-ho

Zjutraj se prileže kavica (udarili smo kar dvojno kofein rundo) 🙂

Mini žlička… komaj mešaš.

Pred odhodom pa je čas še za fotkanje

Domač muc – pravi fajter.

Če se zjutraj kdo prav čas ne zbudi, ga vrže pokonci pravi glasni petelin 😉

In mahnili smo jo v dolino 😉 kjer smo se okrepčali za nadaljevanje poti. Ker nam je ostalo še nekaj denarja 😆 sma z Brigito sevede morale pisati eno lepo kartico v službo za lušte 😉

Narava tukaj je res noro lepa. Človk bi si dal vgradit kr en mini fotoaparat v oči in potem za vsak ko pomežikneš bi se slika nekam shranla,… ker je res noro.

Lani ko smo se peljali skozi Bovec so na Soči ravno tisto soboto snemali Narnio… letos pa je spet ravno na to soboto bila premiera 😉 Povzetek si lahko pogledate tukaj.

Kratka pavza na Mostu na Soči

Levo se vidi del lesene konstrukcije, kjer so se v nedeljo odvijali skoki v Sočo.

Skok:

Malo afnanja ne škodi 😆

Nadaljevali smo pot proti Soriški planini, kjer smo imeli kratko pavzo, da so se naše tazadne malo spočile 🙂

Pot nas je v nadaljevanju vodila proti Magdinem vikendu (Brigitina cimra iz šolskih let) kjer smo bili sredi čiste neokrnjene čudovite narave postreženi kot kralji. Pa nej še kdo reče da so gorenjci škrti.

Za očke spočit.

Smisel življenje je ležanje v mreži 😉

MMMmmm, diši.

Ker se je začelo rahlo oblačiti, smo se napakirali nazaj na motorje in jo mahnili direkt proti domu.

Kljub zelo različnim vremenskim napovedim za petek in soboto se je na koncu vse dobro izteklo, le na koncu nas je za piko na i “rahlo” namočlo. A tako zdaj vsaj (preizkušeno) veva, da sva kupila v redu nove gume, ker so bile v dveh dneh testirane na soncu, pesku, blatu, travi, kamenju in na koncu še dežju. Definitivno pa bo potrebno kupiti močnejši motorski dežni kombinezon, ker ta za “skoraj zastonj ceno” je šel po gobe 😦

Naslednje leto ta naš moto road trip definitivno ponovimo.

Published in: on 28 julija, 2008 at 6:00 dop  8 komentarjev  
Tags: , , , , , , , ,