Slovenija, od kod lepote tvoje?

Kot lani, smo se tudi letos dva dni z motorji potepali po naši čudoviti deželici – tokrat po gorenjskem koncu. Stanje na števcu je na koncu bilo 430 km. Naša pot:

Šempeter – Vransko – Kamnik – Kranj – Jesenice – Kranjska gora- Planica – Vršič – Trenta – Bovec – Tolmin – Most na Soči – Soriška planina – Nemški rovt – Bohinj – Bled – avtocesta Ljubljana – Šempeter.

Letos (ženski del) samostojni na poti🙂

Dobrih 25 ovinkov je za nami in prispeli smo na 1611m visok Vršič,

ki je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Gorenjsko s Trento. Cesto preko prelaza so zgradili med 1. svetovno vojno vojni ujetniki, predvsem Rusi. Med vzpenjanjem smo se peljali mimo Ruske kapelice, ki je postavljena v spomin več kot 300 ruskim vojakom ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Zgradili so jo leta 1916. Od njej pa je tudi grob teh vojakov. Ravno v nedeljo je bila obletnica spomina na to nesrečo. Prelaz je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Vršič velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture ali krajše sprehode po bližnji okolici.

Na Vršiču smo počivali in se razgledali naokoli, saj nudi sam vrh čudovit razgled naokoli. Vožnja po teh krajih je čudovita, saj ni bilo vroče, vsak ovinek pa predstavlja nove – dih jemajoče – razglede na mogočne gore. Na Vršiču sem še hitro slikala mojo novo gumo, na kateri so se (še) držale še guma-nitke, po katerih je nova guma tudi prepoznavna. Ko smo prišli domov, teh seveda ni bilo več🙂.

Po približno 48 ostrih – strmih ovinkih smo prispeli v kamp Trenta, kjer smo prenočili tudi lani in ker smo bili lani zelo zadovoljni smo se tudi letos odločili za ta kamp.

Celo lastnik se nas je spomnil in z Brigito po novem označil kot samostojne motoristke, saj se je spomnil, da smo bili lani še skupaj na dveh motorjih.😆

Moja zaščitnica😉

Po uspešno postavljenih šotorih se je prilegel deci civčka in pa sproščen čvek ob Soči🙂 Vsi pridni planinci v kampu so hitro zaspali, saj jih je verjetno zjutraj čakala že zgodnja ura vstajanja mi pa smo lahko malo potegnili v noč🙂

Turbo hitri in super naravni hladilnik pira🙂 (voda je tako čista, da se na sliki sploh ne vidi)

Turkizna čistina.

I believe I can fly…

Ko se večina že spravlja spat in se kamp umirja…

… mi šele začenjamo😉

In ha-ha-ha in ho-ho-ho

Zjutraj se prileže kavica (udarili smo kar dvojno kofein rundo)🙂

Mini žlička… komaj mešaš.

Pred odhodom pa je čas še za fotkanje

Domač muc – pravi fajter.

Če se zjutraj kdo prav čas ne zbudi, ga vrže pokonci pravi glasni petelin😉

In mahnili smo jo v dolino😉 kjer smo se okrepčali za nadaljevanje poti. Ker nam je ostalo še nekaj denarja😆 sma z Brigito sevede morale pisati eno lepo kartico v službo za lušte😉

Narava tukaj je res noro lepa. Človk bi si dal vgradit kr en mini fotoaparat v oči in potem za vsak ko pomežikneš bi se slika nekam shranla,… ker je res noro.

Lani ko smo se peljali skozi Bovec so na Soči ravno tisto soboto snemali Narnio… letos pa je spet ravno na to soboto bila premiera😉 Povzetek si lahko pogledate tukaj.

Kratka pavza na Mostu na Soči

Levo se vidi del lesene konstrukcije, kjer so se v nedeljo odvijali skoki v Sočo.

Skok:

Malo afnanja ne škodi😆

Nadaljevali smo pot proti Soriški planini, kjer smo imeli kratko pavzo, da so se naše tazadne malo spočile🙂

Pot nas je v nadaljevanju vodila proti Magdinem vikendu (Brigitina cimra iz šolskih let) kjer smo bili sredi čiste neokrnjene čudovite narave postreženi kot kralji. Pa nej še kdo reče da so gorenjci škrti.

Za očke spočit.

Smisel življenje je ležanje v mreži😉

MMMmmm, diši.

Ker se je začelo rahlo oblačiti, smo se napakirali nazaj na motorje in jo mahnili direkt proti domu.

Kljub zelo različnim vremenskim napovedim za petek in soboto se je na koncu vse dobro izteklo, le na koncu nas je za piko na i “rahlo” namočlo. A tako zdaj vsaj (preizkušeno) veva, da sva kupila v redu nove gume, ker so bile v dveh dneh testirane na soncu, pesku, blatu, travi, kamenju in na koncu še dežju. Definitivno pa bo potrebno kupiti močnejši motorski dežni kombinezon, ker ta za “skoraj zastonj ceno” je šel po gobe😦

Naslednje leto ta naš moto road trip definitivno ponovimo.

Published in: on julij 28, 2008 at 6:00 am  Comments (8)  
Tags: , , , , , , , ,

The URI to TrackBack this entry is: https://easyriderka.wordpress.com/2008/07/28/slovenija-od-kod-lepote-tvoje/trackback/

RSS feed for comments on this post.

8 KomentarjevKomentiraj

  1. Eva, katero čelado maš tole? Schuberth C2?

  2. @Robi: Ne, z mojo čelado je blo pa takle. Kupla sem si eno in ker me je po daljši furi ful glava bolela (ja tečna prodajalka mi je poturila in vztrajala da mi je prav, pa mi ni bla, ker imam vlko glavo!!!) sem zamenjala z mojo taščo, ta pa je super. Aja, ta je Airoh.

  3. A ha… Airoh… A je preklopna? Si zadovoljna z njo?

    Airoh je bila moja prva izbira, pa mi ne paše na glavo… Tišči me, ali pa pleše… Očitno ima Airoh take modele, da so nekompatibilni z mojo glavo….😉

  4. @Robi: Ja preklopna je in men je super, ker imam zgleda čudno bučo, da mi nobena druga čelada ne odgovarja😉

  5. Shark helmets rock \m/

  6. @Zokn: Šark je itak zakon :p

  7. Lepa “tura”.🙂

  8. @Jernej: ja res je blo lepo.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: