Novi igrački

Ko dobi naš lump novega konjička ki rezgeta na pritisk in kuro ki piska na stisk, je potrebno najprej konjičku v znak dobrodošlice obvezno grivo popipat:

in kuro do onemoglosti stiskat:

To je pač njegov način dokazovanja ljubezni, da je obe igrački sprejel med svoje

in zdaj kuro niti pod razno več ne spusti izpred oči. Kot mala posvojenka je zanj 🙂 Najbolj pa se prihod kure veseli moja draga sestra, ki jo veselo piskanje zjutraj spravlja ob živce :p

Published in: on 31 avgusta, 2008 at 5:00 dop  5 komentarjev  

Baby chicken

Njegova ljubica –> in bog ne daj, da bi mu jo kdo vzel/skril/odmaknil/dal na nedosegljivo mesto. Potem zgleda nekako takole:

Jeza do konca.

Published in: on 30 avgusta, 2008 at 5:00 dop  Oddaj komentar  

Le zakaj jih imamo ? ? ?

Naše modre angele mislim. Ali po domače: ta plave, kopse, policaje, plavce, “milico”, prjatle, plave, modre, žandarje, murije, cigane, … v vicih tako pogosto opevane POLICAJE. Ravno prejšnji petek ko sem se peljala iz službe proti Šempetru, sem se vprašala – zakaj hudiča jih država sploh ima? Da se vozijo gor pa dol po mestu, kot da so na turističnem ogledu in da se sončijo, namesto pa da bi opravljali svoje delo kot se reče.

Takole je bilo:

Z motorjem (in JA (vedno) s čelado na glavi) stojim na Kersnikovi in čakam na zeleno luč. Za menoj pa prav tako čaka motorist (cestaš) BREZ čelade na glavi, v kratkih hlačah, kratkih rokavih in natikačih!!! Ok, sej men dol visi kako se ostali “zaščitijo” za na motor, ne … pač zarad mene tut če so v kopalkah,… sam pri čeladi pa se z menoj debata konča. Čelada za na motor je za mene kot rolerji za rolanje. Ne morš it rolat, če ne obuješ rolerjev, torej brez čelade ni motorja! No, nima veze. To je že druga tema za pisat. Jst bom vozla s čelado, ostali pa kokr jim/vam paše.

No in potem se kot naročen mimo pripelje policaj na motorju in glih tulk da ni motorista za menoj še pohvalil, ker nima čelade na glavi. Ok, to je bila pač ena izmed policijskih cvetk. Pa kako veselo ustavljajo in pišejo položnice navadnim smrtnikom z rahlo prekoračeno omejitvijo, tiste ki pa divjajo po cestah kot da je njihov priimek Schumacher pa veselo spregledajo. Da o reakcijskem času policajev ko jih res potrebuješ in pokličeš sploh ne govorim.

ZA SMEH KLIKNI TUKAJ in TUKAJ.

Published in: on 29 avgusta, 2008 at 5:00 dop  15 komentarjev  

Obseden s skakanjem na “glavco”

“Ni ga takšnega junaka ki ne bi užival kadar skaka 🙂 “

Ne sam res no, Šark je tak vesel – sam če lahk iz visokega skoči v globoko vodo. Kot ljudje, ki bi lahko cel dan veselo skakali v vodo. Prav uživa v skoku, ker ko je enkrat v vodi že takoj priteče ven, naredi krog in si vzame prostor za zalet in gremo spet,… Ooooopaaaa.

(slika je malo slabša, ker je tokrat GSM ovekovečil to nepozabno veselje)

Mmmmm, po napornem in adrenalinsko nabitem izletu pa paše poležavanje na terasi v senčki 🙂

Published in: on 28 avgusta, 2008 at 5:00 dop  4 komentarji  

Naj enkrat dokončno odgovorim

Zakaj pišem blog? Kako se mi ljubi? Joooo, kje imam oz. najdem čas? Kdaj sploh pišem? Za koga hudiča se matram? Kako se mi da vsak dan nekaj gor objavit,…

_____________________________________

To je le del vprašanj, ki jih iz dneva v dan poslušam od prijateljev, znancev ali pa samo bralcev mojega bloga. Naj z današjo objavo odgovorim na vsa že tolikokrat postavljena ponavljajoča se vprašanja. Torej: sili me nihče, to je moje osebno veselje, moj hobi, moja sprostitev, moj izraz jeze, veselja, občutkov, besa, mnenja, problemov, opis dogajanj, zabav, prigod …

Tudi če ne bi prejela niti enega komentarja in tudi če bi moj števec blog obiskov kazal nulto stanje, bi ga jaz še vedno veselo pisala in objavljala vse kar se mi dogaja. Je nekakšen dnevnik, ki pa ga v nasprotju s klasičnimi osebnimi zaupnimi dnevniki lahko preberejo vsi, ki jih zanima. Največjo prednost oz. glavni motiv za redno in slikovno pisanje bloga pa je vsekakor želja oz. možnost, da lahko kadarkoli in kjerkoli poiščem, pokažem in morda tudi čez 10, 20, 30 let… preberem kaj se mi je dogajalo. Včasih se med komentarji razvijejo prav prijetne debate, drugič spet vroča trenja,… včasih je objava brez komentarja… a na koncu ostane moj blog meni in takšen je tudi namen. 1000 ali nič komentarjev –> zapisi (spomini) ostajajo in s tem bom definitivno nadaljevala še naprej.

Zadovoljni z odgovorom? Upam da.

Pa veselo branje še naprej. 😉

Published in: on 27 avgusta, 2008 at 5:00 dop  15 komentarjev  
Tags: , , ,