91 EUR za dve vrečki osnovno potrebnih živil?

Pridem domov, odprem hladilnik,… in že se mi v glavi postavi vprašanje kaj bi pa danes jedli? Ni tune, ni lubenice, ni jogurta, ni kruha, ni sadja, mleka, jajc, skute, sira, … torej ni osnovnih živil, ki naj bi jih vsak zdrav hladilnik imel 🙂


—> ja nič – v trgovino bo treba.

Popokama stare vrečke (ker poskušava čim-manj porabe novih vrečk) in že jo mahama proti Šempetrskem Sparu (hvala bogu za Spar, kjer se mi zdi da so cene in izdelki še najboljši oz. sem ga najbolj navajena) 😉

Pred tem je bilo potrebno seveda narediti še mini turbo (vizualno) generalko po omarah, da vidiš kaj manjka in po sestavljenem spisku potrebnih živil je čas za obisk trgovine. Nikoli ne pretiravama, da bi si kupila ne vem kako pregrešno “špecarijo” (kaviar, losos, najdražje proizvode, …), vedno gledama za izdelke v akcijah, znižanja, pa SPARove znamke,… A vedno bolj in bolj se nama dogaja da je stanje na koncu na blagajni infarktno, ko prodajalka z vprašanjem “je to vse” zaključi svojo orgijo s čitalcem kod. Dve navadni vrečki in izrečen je bil stavek: “to bi bilo enaindevetdeset evrov”. Gospa ste sigurna? (si mislim), ker najbolj se vprašaš le kam je šlo teh slabih sto evrov (boh ne dej da preračunamo v stare dobre tolarje, tisto je šele znesek!), ko doma zlagaš v omaro in na koncu zgleda omara za odtenek bolj polna kot pred odhodom v trgovino. Torej račun neznosen, doma pa se nikjer ne pozna, da smo sploh kej prinesli domov. To ni več res. Boge družine rečmo, kjer sta dva otroka in da starša ne zaslužita nekih divjih plač, ali pa po možnosti da je še eden (bog ne daj oba) brezposeln. Ne vem kam to pelje. Z uvedbo evra je bil šok zelo velik, ampak kar se je dogajalo v nadaljevanju pa ne vem kdaj se misli ustavit. Da o obisku bencinskih črpalk sploh ne govorim. Še malo pa bomo sami doma pekli kruh, delali sir, skuto in se veselo vozili s kolesom ali pa jo bomo mahnili kar peš.

Published in: on 22 avgusta, 2008 at 5:00 dop  6 komentarjev