Prihod najinega Anžeta

23.4.2009, ob 7h zjutraj nastavljena budilka, saj je bil še cel teden pred rokom in sem imela ob 10:15h naročen pregled pri ginekologu. Pa tudi pravi mini photoshooting trebuha smo imeli splaniran za ta dan. Še en dan prej sma se hecala, ko mi je Grega povedal, da imajo zdaj za 1. majske praznike kolektivni dopust cel teden, da bi bilo zdej idealno da rodim v četrtek, saj bi bili potem skupaj cele tri tedne. Torej teden kolektivnega dopusta in pa potem dva tedna očetovskega dopusta. Super si rečeva in padeva v smeh, da se to itak ne bo zgodilo in da bo Anže prišel sigurno šele meseca maja.

No, pa me v četrtek malo pred bujenjem alarma nekaj čudno v križu “poboža” pa sem šla na wc, saj je bil tak občutek da moram samo na wc. A voda ki je pritekla v kopalnici je bila veliko presenečenje. Ker pa je ni bilo veliko sem šla še za deset minut nazaj v posteljo in Gregu namignila, da se je pa mogoče vse skupaj res začelo. In potem se je zgodilo. Kot da bi nekdo odprl vodovodno pipo na polno. Ulilo se je kot si nisem nikoli predstavljala da se naj bi. Najprej padem v smeh, Grega prileti z brisačami,… in potem počasi v kopalnico. Vedno sem govorila, da ko se bo začelo bom še lep čas čakala doma, ker nočem predolgo biti v porodnišnici pred porodom, a če ti odteče voda naj ne bi čakal predolgo in da je bolje takoj v porodnišnico. In sva šla. Dokler ni nič bolelo sploh ne dojameš da se pa zdaj zares dogaja in da je najina vožnja zadnja v dvoje😀 Nazaj pridemo trije. Grega je v avto popokal še Šarka, saj je bil cel mesec pri nama na počitnicah, ker bo zdaj po porodu malo doma v Celju. Da se mi navadimo eden na drugega in da bo potem bolj veselo, ko se bomo skupaj lahko potepali naokoli. Vožnja Šempeter – Celje se mi ni zdela nikoli tako dolga kot ta četrtek zjutraj. Vpis v ambulanti porodnišnice, nato pa CTG in pregled. Popadki so počasi postajali “občutni” in ležanje na CTGju na miru ni bilo prav nič prijetno. Grega me je čakal spodaj v čakalnici. Ura je tekla kot bi jo navil in okoli 9h je po pregledu in popisu vseh osebnih podatkov sledila selitev na oddelek, saj sem bila odprta dva prsta in ginekologinja je rekla da se vidijo že laski. Na oddelku v sobi so bili popadki že pošteno močni in pogosti a je masaža hrbta dobro omilila bolečino, predvsem pa prvič tako ali tako ne veš kdaj je akcija oz. bolečina dovolj močna da je treba pojamrati sestri. Dobila sem še kosilo, Grega pa je skočil ven nekaj pojest, saj nisva vedela koliko časa še imam. A med kosilom je bilo najino časovno spremljanje popadkov sumljivo pogosto, sledil je CTG, ki je napovedal da lahko grem spet nazaj v porodno sobo. Ura je tekla in kot bi mignil sem ob 14h že ležala v porodni sobi, kmalu za tem pa se mi je pridružil tudi Grega oblečen v prava doktorska oblačila😀 Babica je bila večino časa z nama, celo s prijetno glasbo nama je skušala olajšati boleče ure. Je pasalo, ja. Jakost popadkov se je sunkovito stopnjevala… najprej sem/no dobesedno SVA jih predihavala tako, da sem bila na postelji, potem sem sedela na žogi in upala da bo bolje in da se Anže hitreje spusti. Grega je bil moj rešitelj, ker je bil vsak nepremasiran popadek (npr. ko je Grega odšel na wc) hujši in preveč boli. Bila sem že pošteno izmučena… nikoli si ne bi mislila koliko ti pomeni ena sama minuta brez bolečin, ko lahko človek celo zaspi in se pripravi na nov popadek, novo dihanje, nove bolečine, … A kot sem že napisala, brez masaže mi ne bi uspelo. Malo preusmeri misli stran od bolečine. Odprta sem bila dovolj, a Anže je bil še previsoko da bi se zadnji finale lahko začel. Vmes me je prišla pogledat še moja ginekologinja, kar me je nekako pomirilo oz. mi dalo novih moči. Menjavanje položajev, na hrbet, na stran, na noge, na žogi, na vse štiri,… in pritiskanje v prazno oz. v kost, kar je res bolelo in potem se je zadnje dejanje le začelo. Prej so popadki boleči in to je to, na koncu pa pridejo takšni ki ti dobesedno poberejo zrak in so nekako potisni, oz. sami od sebe pritiskajo navzdol, kar je napovedalo da Anže zares prihaja. Navodila babice sem res da poslušala, a ko bolečina nardi svoje, enostavno ne moreš vedno početi kot ti je naročeno. Dali so mi protibolečinsko v žilo, a se mi zdi da bolelo ni nič manj, sem bila pa rahlo bolj “odsotna” tako da je bilo malo lažje. Malo te odnese. Čeprav je bila ura tik nad mojo glavo se nisem obremenjevala z njo, a ko človek pomisli koliko ur je dejansko preteklo. Brrrrrrrr. No, pa se je okoli naju na koncu le nabrala gneča, ena babica na eno nogo, Grega na drugo, gremo akcija, zdej gre zares,… globok vdih, zadržži, glava naprej, zapri oči in če malo v hecu povem: Push push, dihaj,… gremo spet je…. dihaj, push, ne v glavo,… dihaj, še, še, še, še, še,… še malo, še malo, še malo… žal ni šlo brez prereza (in ja pošteno ga čutiš, v nasprotju s tistimi, ki so mi vedno govorile da se tak al tak tega ne čuti) ampak ok, potem je najin mali superman (ja, Grega pravi da je prišel v slogu supermana (z eno rokico naprej)) končno prišel na svet. Tu je doživetje za atija sigurno veliko bolj intenzivno, ker se mi zdi da mama vsa utrujena od bolečin, pa protibolečinske doze, pa napora dejansko ne dojame da je pa zdaj konec in da je to to in da ni treba več čakati in se bati naslednjega popadka. Bil je tako miren, nebogljen, najprej se sploh nisem mogla dvigniti da bi ga pogledala, ker ti dejansko vse dol pade, … niti ne moreš verjet da je konec in da se ti ni treba bati kdaj bo prišel nov popadek. Nekako si v drugem svetu in dejansko dojameš da je konec ko ti ga položijo na trebuh in ti dajo malo miru da se spoznaš s svojo štručko.

img_5778-1

Ponosni ati je seveda pogumno prerezal popkovnico. Rodil se je ob 18:54, težak 3000g in dolg 50 cm. Še posteljica in Eva je opravila svoje. Ob prvi oceni (1minuta po porodu) je dobil 9ko, prav tako tudi ob drugi oceni (5 minut po porodu). Tako da imamo eno lepo 9ko😀

img_5793-1

Po vseh ustaljenih postopkih nege in pregledov sma nato 3 ure uživala v miru in ga občudovala.

img_5794-1

img_5820-1

Njegov prvi baby-dog, ki ga je čuval v bolnici.

img_5828-1

Najin metuljček

img_6068-1

To je to. Uspeli smo. Rodili smo. Zdaj smo trije in lepo nam je, saj je zaenkrat res priden in dnevi letijo kot bi jih navil. Imeli smo že obisk patronažne sestre, ki pravi da je vse ok, da ni grožnje za zlatnico (za katero sem se sekirala da bi se slučajno lahko doma začela). Redi se tudi tako kot je treba in upam da bo tako še naprej.

Dolgo sem se spravljala napisati tole objavo in priznam da spomin na naporen porod iz dneva v dan bledi oz. se slabe stvari pozabljajo, tako da ostane le lep spomin na nepozaben dogodek. Vsekakor pa moram ob vsem tem najbolj in res zelo zelo zelo pohvaliti mojega Grega, ki je bil moja zadnja in najbolj močna rešilna bilka za katero sem lahko poprijela v vseh bolečih momentih med porodom in tudi zdaj ko smo doma je res priden in mi ne pusti delati ničesar. Moram non stop počivati.😉 Izkazal se je res na celi črti in sem mu resnično hvaležna in vem da bo o super ati.

Tudi fešta za sinka je bila kot se reče😀

img_6050

img_5886

img_5969

618

img_6140-1

Tudi Šark ga je prišel pogledat pod okno

img_0035-1

Jeeee, gremo domov.

img_6096-1

Mmmmm, domača posteljica😀

img_6112-1

Dejansko bi moral priti jutri😀 (tako pa je sreča vse hudo že za nami)

img_6125-1

Zdaj moj srček bije za dva :D  (za moža in sinkota :D)

img_5861-1

Pa še en video mix:

Published in: on april 28, 2009 at 8:30 popoldan  Comments (35)  

The URI to TrackBack this entry is: https://easyriderka.wordpress.com/2009/04/28/prihod-najinega-anzeta/trackback/

RSS feed for comments on this post.

35 KomentarjevKomentiraj

  1. Vsem trem želim čimveč naspanih noči in veliko cartanja🙂 . Uživajte🙂 in zelo lep zapis o vsem🙂.

  2. Iiii, “moj” mali žabček.🙂
    Da se boste imeli čim bolj lušno, kdaj pa kdaj ga pa pridem malo “ukrast” pa polubčkat in pocartat. :$

  3. Tole prekaša vse filmske scenarije in vse romane🙂 Še enkrat čestitke fenomenalni mamici in zelo pogumnemu atiju😉 Upam, da kdaj spoznam še malo štručko🙂

  4. zelo lepo napisano, res se kr vživiš in dihaš “z mamo in atijem”….veliko lepih trenutkov skupaj!

  5. Čestitam in vam tudi jaz želim, čim več srečnih trenutkov, obilico zdravja in zabave. Kar pa itak ne dvomim, da si boste pričarali!

  6. čestitke, čestitke, čestitke,…. še iz naše strani. tudi mi trije vam želimo veliko skupnih trenutkov, cartanja, smeha,.. in vse kar pride zraven. Uživaj vsak trenutek,.. Včasih bo naporno,.. a ti malo dete z malim nasmeškom izbriše ves napor. Je nekaj najlepšega in dragocenega. Lep pozdravček tebi in tvojim,.. malemu junaku pa enga velikegaaaaaaaaaaaa lubčka. Ko bosta pa pri močeh se pa pridita kej pokazat, še v živo. Lp od Damjane

  7. Eva, super zgodba! sem se ful vživela, kot da bi sama to doživela …🙂 uživajte vsak dan posebej, prehitro gre čas. želim vam čim več mirnih noči, nič krčkov, veliko cartanja in smeha.

  8. Ej najprej še 1 iskrene čestitke moja cimra v P in tale porodna zgodba je res lepa.

    uživajte v troje

    lpmateja,marko ,Aleksander

  9. Eva, vse čestitke. Nič ne bo, kot je bilo – mnogo, mnogo lepše bo!🙂

  10. mami Evči, tole si pa napisala za 10ko! če pa še karkoli dodam, bi se pa tako samo ponavljala🙂 ja, super ste.

  11. Dragi trije angelčki! Čestitam na velikem dogodku. Danes ni vsakemu dano veliko poslanstvo, roditi potomce. Eva, pišeš enkratno! Želim Vam obilo prijetnih trenutkov, polnih smeha in radosti, saj ti nosijo s seboj obilo pozitivne energije, ki odganjajo padce, bolezni in drugo navlako. Upam, da bom lahko kdaj spoznal tega korenjaka, ki ima poleg vsega še lepo ime, čudovit nosek, skratka, lep dojenček. Bravo!
    Srečko

  12. Ej, lepo si to napisala. Čestitke vsem trem.
    No, ko ste se vi trije matrali in nato spoznavali, sem jaz pekla jabolčno-kokosove kocke po tvojem receptu.

  13. “…Zdaj moj srček bije za dva (za moža in sinkota)…”

    Kaa paa Šaark?😦

  14. Eva, čestitke!! Mi je Andrej že prejšnji teden povedal, ampak, sej veš, sem čakala objavo;) Luškani ste!!

    Pozdravček,
    Ines

  15. Čudovite slikce, mali je srčkan, vidva pa tudi, vse dobro vam želim , veliko zdravja in skupne sreče.
    Lep pozdrav ! Vasiljka in Pavel

  16. Čestitke in zelo lepo napisano.

    Me pa nekaj zanima. Zakaj mora imet tiste rokavičke gor?

  17. Iskrene čestitke!!😉 Ful ste fletkani🙂

  18. Čestitke še iz moje strani.Ko sem brala tvojo objavo,sem se zelo vživela v dogodek.Res da sem sama vse to doživela že 2krat,vendar so mi ob branju “stale kocine”.
    Uživajte kar se da.

  19. Jst že ceu tedn Mojci nabijam, da je Shark dobu bratca🙂

  20. Eva še enkrat: iskrene čestitke in uživajte v troje kar se da.

  21. Eva, čestitke še enkrat! Vse dogajanje in rojstvo samo si tako lepo opisala, da sem dobivala kar solzne oči. Sem prepričana, da bosta z Gregom super starša. On ti je tako lepo pomagal, tebi pa sije taka sreča iz oči! Zdravi bodite in lepo se imejte vsi štirje!

  22. @mikimiska: hvala lepa. Tudi ti bos prav kmalu obutila ta bozanski obcutek cartanja svojega otroka😀

    @FreyaKali: seveda teta!😀

    @sparkica: uuuu, kaka pohvala😀 Hvala hvala. Boš spoznala, boš spoznala!😀

    @AndrejK: hvala ti.

    @Sosed: ja, samo da bo zdravje. Hvala

    @Damjana: ja komaj čakam da gremo na teren. Veš da se pridemo pokazat potem😀

    @Tanja: ja tudi sama upam da bo krčev čimmanj in da bo mirno. Do danes je prav prelepo😀 In seveda naj tako tudi ostane.

    @Mateja: ja tudi tebi čestitke (sej ti dejansko sploh še nisem čestitala). Hvala za prijetno družbo v porodnišnici. Uživajte!

    @Siničica: zelo lepo napisano😀

    @M&M:😉 Uf, hvala😀

    @Srečko: hvala lepa.

    @akvarij: Upam da so dobro uspele😀

    @Zokn: ja itak da Šark je moj lubek, ampak to je čist druga ljubezen. Ta zapis je pač bil posvečen SAMO mojemu možu in SAMO Anžetu, Šark pa mislim da je dobil že veliko posebnih objav in se ve, da brez njega mene ni, kar sem že tak 1000x zapisala. Sej komi čakam da bo lepo vreme, da spozna Anžeta in da jo mahnemo na teren.😀 (do takrat pa res hvala za varstvo) (saj bo kmalu…)

    @Ines: Ja je kar trajalo da sem vse skupi zbrala v tole objavo, sam je zdej res malo manj časa, oz. se ti vse druge stvari zdijo pomembnejše😉 Hvala za čestitke!

    @Vasiljka in Pavel: hvala lepa, ko pa bosta v bližini Šempetra se pa le oglasita!

    @kr`en: rokavičke ima, ker ima dolge nohte in se pokrempa po obrazu, pa vseh 10 prstov naenkrat si v ustka “rine”. Dokler ne smem nohtkov postrič mora imeti rokavičke.

    @Eva: hvala😀

    @Petra: meni pa stojijo kocine ko berem vaše komentarje🙂

    @AndrejK: ja bratca, ki mu bo z veseljem nagajal.

    @TamaraZara:😀 Bomo bomo. Hvala.

    @Emetadindon: ja hvala lepa. Upam da bo vse ok, zdravje, spanje in veselje😀 Pa da bo Šark lepo sprejel novega člana😀

  23. Še 1x čestitke z naše strani. Vsem trem želimo predvsem zdravja, veselja, cartanja,…Uživajte vsak trenutek posebej. Ko sem brala tole objavo, sem proti koncu globoko dihala in podoživela svoje ure in ure v porodni sobi. Ampak se splača…
    LP

  24. Čestitke!!!!Saj nemorem vrjet tako v živo si opisala,da sem se spolnila na vse tri porode, sam da moji niso trajali vsi skupaj toliko ur kot tvoj.Sam da je za teboj.Lp

  25. Česttke še enkrat. Tole tvojo objavo je bilo pa še posebej zanimivo prebrat🙂 Res si jo napisala doživeto in z občutkom…imam občutek, kot da sem bila s tabo v porodni🙂
    Želim vam predvsem zdravja…naj vam teče vse kot po maslu!🙂

  26. @Klavdija: ja res se splača. Vsak dan je lepše in vsak dan je vse slabo iz porodne pozabljeno. Ostaja le lep spomin na najinega črveka, kako je prišel😀

    @mineštra: Ja samo da je mimo in da je zdrav😀

    @spela: hvala lepa. Zaenkrat teče vse kot po maslu😀

  27. ČESTITKEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!
    KDAJ BO BIBA MALA NA OGLED?

  28. Še od nas velikeeee ČESTITKE!!:)
    Sem se res čist uživela v tvoj porod – je izgledal skor tak kot moj ta prvi. Drugič bo boljše – no…sigurno hitreje, boš videla😉
    Sedaj pa le uživate 100 na uro. Ko pa malo zrastete, pa seveda pride kdaj na vrsto kakšno vozičkanje. Imejte se!!!
    Lp

  29. Čestitke, zdej pa čim manj komplicirat in gruntat kako bi moralo bit, ampak just go with the flow.

  30. @Črt: počas smo se že navadili komot kdor želi lahko naslednji teden pride😀

    @Janja: ja upam da bo v drugo lažje/hitreje😀 Sicer pa sej kot sem že napisala je vsak dan spomin na porod prijetnejšši in slabo pozabljeno. Sej brez bolečin ne gre ne🙂 Je pa tut vsak porod drugacen (baje), tako da ni nujno da je pri vsaki enako.

    @Schnuy: je smo se prepustili toku in lepo tečemo😀

  31. Eva, tudi midva z Markotom vam vsem trem želiva veliko veselja, trenutno pa mirne noči in vse naj dojenčku.Največje pohvale pri opisu porodnega dneva, vseh izkušenj in občutkov,ful sem not padla pri branju,fajn je prebrati največjo življenjsko izkušnjo z vseh vidikov.Lepo se imejte,pa pridemo jenčija kej pogledat pa cartat!!!

    • Hvala, ja kar pridita pocartat!

  32. Čestitke, še od ene 7 mesečnice. Anže, QL si, pa mami in ati tud!!

  33. […] človek kar prehitro pozabi določene podrobnosti, vam tako kot prvič (KLIK in KLIK) razkrivam mojo porodno zgodbo, ki bo hkrati tudi moj spomin, da bom lahko kdaj še podoživela […]

  34. Have you ever thought about adding a little bit more than just your
    articles? I mean, what you say is fundamental and all.
    But think about if you added some great pictures or
    video clips to give your posts more, “pop”! Your content is excellent but with images
    and clips, this website could definitely be one
    of the very best in its niche. Superb blog!


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: