Plastika

Živim plastično življenje. Pa ne mislim tisto plastiko (botoks, silikon, –> takšni in drugačni umetni želatinasti vsadki) zaradi katerih si določene “Barbike” in “Keni” zaslužijo naziv “plastičen”. Govorim o plastiki ki se potika po denarnici. Sem vse skupi potegnila in se je nabralo za kar lep kupček.

IMG_4243-1

Ene uporabljam prepogosto, druge malo manj, tretje spet zelo poredko, a če jih ni ne gre. Zato imam vedno vse pri sebi. Pogrešam le še vozniško plastično, ki pa sledi… Plastika je fajn, kar se tega tiče. Skoraj nikoli nimam zdej več denarja v denarnici, ker itak vsepovsod vzamejo kartico, če pa ga že res potrebujem je zdaj že skoraj na vsakem koraku bankomat, tako da ni nobene zadrege.

Slaba stran recimo “bančne” plastike pa je kriminal. Če ti ukradejo denarnico polno denarja in nič drugega je hudo, a še vedno manj kot pa da se lotijo tvojih financ po drugih poteh. Tako sva bila januarja na Tenerifih na poročnem potovanju in pred parimi dnevi je dobil Grega klic banke, da je ravno v tistem času prišlo do vloma v računalniških sistem – pač vseh transakcij ki so se zgodile v Španiji. Ja ka pa češ. Potujeva glih 1x al pa 2x na leto… a lej no glih takrat more bit neki. Ampak sreča smo zaenkrat premale ribice v morju da bi se nas lotili.

Se še spomnite tiste debele brezvezne zdravstvene izkaznice… prava knjigica je bila ki si jo moral zraven nositi. Ali pa osebna kakšna je bila 😀

Me pa zanima kam vse to v bistvu pelje, ker če dobro pomislim ima zdaj že vsaka druga trgovina svojo kartico, točke, pike, popuste…

No, ob tej priliki pa paše tale komad Siddharte “Plastika”, ker komiiiii čakam 21.11.2009 ko se bo spet tresssslllooooooo. Ljubljana prihajamo! 😀

Pa vi? Denar ali plastika? Kaj vam je ljubše?

Published in: on 6 novembra, 2009 at 5:00 popoldan  17 komentarjev  

Mmmmm dobra noga

Naš migec je odkril, da ima še dodatnih 10 prstov in to na nogicah. Gibčno kot čigumi se razteguje na previjalni in spravlja mamico v smeh.

“mmmmm so dobre noge”

kolaž6

Published in: on 3 novembra, 2009 at 3:58 popoldan  11 komentarjev  

Krompirjev oddih

Po pravici povedano nimam pojma zakaj se reče krompirjevim počitnicam KROMPIRjeve. Ampak ok, samo da so otroci hepi ker jim ni treba v šolo. Nam zaenkrat še ne pomenijo nič posebnega. Bo pa en dva tri, ko se bo najin mali princ veselil teh krompirjevih prostih dni 😀

IMG_3848-1

(no, po kratki guglmizdej raziskavi naj bi bil izraz krompirjeve zaradi spravljanja krompirja…)

Kot sva ponavadi vsako jesen pobegnila iz Slovenije na kratek (a sladek) morski oddih, smo to spet (tokrat prvič v troje) storili prejšnji vikend.

IMG_3945-1

IMG_3970-1

IMG_3929-1

Vreme da bi ga jedel, družba (čisto po naključju) odlična in kaj še češ boljšega! 😀 Je pa žalostno da moramo prav na dopust it in se dobit na kavi v Poreču, ker doma nam ni usojeno. Ja dnevni tempo je premočan 😀 Bilo je tako toplo in tako prijetno da se lep čas nismo premaknili iz udobnih sedežev. Martinčkanje na polno.

IMG_3852-1

Hotel SolCoral sva že poznala, ker sva pred letom dni (takoj po poroki) zbežala na prvi medeni oddih v ta hotel. Hrana kot se šika, prijazno osebje, domača prenosna postelja je ostala v avtomobilu, ker so nama postregli v sobi z njihovo (ko bi človek vedel. Naslednjič če je ne bova zraven pripeljala pa je hotel 100% ne bo imel :S). Anže je užival v vodi kot žabica. Brcal na polno, presenečeno okušal slano vodo, nič jokal ko ga je slana voda pošpricala po učkah  in se pogumno tuširal z atijem kot veliki fant, ker se sploh ni bal tuš – curka po obrazu… Faca je bil. IMG_3954-1

“jeeee, gremo se kopat”

IMG_3894-1

IMG_3984-1

“uuuuiii sam plavam”

IMG_4035-1

Medtem ko je Anže spal sma se midva hecala v vodi…

IMG_4070-1

… a kmalu naju je na skrivaj opazoval 😀

IMG_4073-1

Moja2

IMG_4075-1

Uživali smo na polno in želim si še več takšnih kratkih a sladkih oddihov.

Paše za telo in duha. IMG_4121-1Dolgi sprehodi po zelo močnem jesenskem soncu, smeha več kot preveč, super priden in še vedno dremuckast princ in vonj morja v zraku. Aaaaah

Dobrojutro 😀

IMG_4153-1

V nedeljo še obvezna kavica v Portorožu po dolgem sprehodu ob morju, kjer pa se nismo mogli načuditi oz. zgroziti ob temle (Sej so nori mal. Zato da te Portorož-ke alge po riti čohajo??? Ne hvala.)

IMG_4158-1

Sem se cartal pri profesionalki za dojenčke. Pa sva se šla igrico popikaj na moj nos, pa popipkam nazaj 😀

kolažs

nato pa odlično kosilo v Istrski kleti – Pomjan nad Koprom, katero sta Aleš in Špela lani odkrila in res je odlična. Vse domače… Jedilnik: kruhek s tartufovim namazom, domač mošt (sok – 0% alkohola), jota, domač kruh, midva domači njoki s srninim mesom v omaki posuti s parmezanom, Špela in Aleš pa prašiček izpod peke z baje odličnim ohrovtovim krompirjem, mešana solata. Mmmm odlično je bilo.

kolaž

Za sladico smo imeli ogromno porcijo napada smeha in napokani do konca in naprej smo odbrzeli domov v upanju da preživimo našo preljubo avtocesto brez nasproti vozečimi norci. In uspelo nam je!

Published in: on 2 novembra, 2009 at 10:29 popoldan  4 komentarji