Naj se zabava začne…

… kar je bilo je bilo. Vedno se mora zgoditi nekaj slabega, da je potem tisto kar sledi, toliko bolj dobro, bolj sladko, da bolj cenimo stvari in da smo veseli, ko žalostno mine in nastopi sreča. Zdravje je vse kar šteje in če smo (kulkrtulk) zdravi in če imamo okoli sebe nasmejane – pozitivne ljudi je to dovolj. Več kot dovolj.

Če pogledam nazaj je bilo leto 2009 za mene osebno itak da najlepše leto. Rojstvo otroka vsekakor zmaga nad vsem in zato je 2009 moje posebno leto. Moj creme de la creme 😉 Upam da še eno extra posebno leto kmalu sledi (recimo tam nekje 2011 ;)) (če veste kaj mislim 😉 Pa tak.)

Kakorkoli že, naj bo vsak dan v 2010 poseben dan. Pa le priklikajte še kdaj sem gor. Me veseli vsak klik 😉

Zdej pa pejte žurat… kaj še čakate! Naj pokajo šampanjci in ne petarde! 😉

(več Božičkastih fotk pa TUKAJ)

Srečno, nasmejano, avanturistično, nosečo,  zaljubljeno, erotično, odbito, vroče, poročno, koncertno, rockersko, zdravo, seksi, adrenalinsko, naspano, prežurano, pobrito, odkrito, golo, bogato, afrodizično, kulinarično, fotografsko, divje, zadovoljno, ubogljivo, kompromisno, mirno, prijetno, čokoladno, dišeče, potetovirano, filmsko 2010.

Published in: on 31 decembra, 2009 at 4:33 popoldan  4 komentarji  

I`m dreaming of a white Christmas

Božič je fajn. December je kul.

Zima mi je kul samo decembra, pa še to le če je sneg in zmerno mrzlo. Sploh pa je filing popoln, ko sediš za polno mizo dobrot, obkrožen s svojimi najdražjimi, pod jelko čakajo darilca (ja letos je dogovorjeno da bodo darilca in ne darila. Anže bo sicer verjetno prejel bolj darila kot darilca (ampak za njega velja)… mi pa se bomo pozornostno obdarili, sej smo že veliki 😉 ), vse diši po pomarančah, cimetu, kuhanem vinu, večerja… svečke gorijo, božični cd suče svoj deseti krog, radiatorji so topli, ledene sveče oknu rišejo čudovite okvirje, snežinke tiho plešejo svoj božični ples, avtomobilov se zaradi snega ne sliši, sij lučk na drevesu zunaj je čudovit, ko se sneg okoli lučke obarva, Šark leži na svoji deknici na toplem spodaj,  zvit v klopčič, utrujen od divjanja po snegu, z enim ušesom posluša naš smeh in se veseli mesnega posladka,… Anže že zdaj s svojimi malimi odprtimi usteci opazuje vse lučke, bučke, ovčke, perle, Božička, svečke, …in s prstkom kaže na vsakega posebej, ter se čudi vsem svetlikajočim podobam.

To bo Anžetov prvi Božič. In prav lušno nam bo. Najprej večerja pri babici in dediju v Šempetru, naslednji dan pa kosilo pri babici in dediju v Celju. Seveda tudi teti in strica ne bosta manjkala 😉 To bo lušno.

Ampak letos kljub vsemu še vedno sanjam o belem Božiču, saj žal napovedujejo otoplitve in s tem blaten Božič 😦

Lepo praznujte dragi moji (mi vsekakor bomo) :*

Mmmmvvuuuaaaaa ;*

Pa še malo za boljši filing 😉

Published in: on 21 decembra, 2009 at 9:54 popoldan  15 komentarjev  

Voda

Kako zelo jo imam rada in kako zelo hudo je ko je ne moreš spiti na eks, se zaveš šele če si bolan. Ko lahko naenkrat spiješ 3dcl dobre, hladne, zdrave vode. Mmmmm, občutek ko ti teče po grlu,… ko te osveži, namoči ustnice, osveži grlo… prebudi,…

(vir)

… ja takšne fantazije sem imela včeraj, ko sem bolana ležala v postelji in tudi če sem popila samo pol požirka navadne vode sem letela v kopalnico. Bruhat. Me je imelo da bi z litrco vode šla v kopalnico jo spila na šus (in to vse samo za tisti čudovit svež občutek po grlu),… potem pa kar bi bilo bi bilo.

A seveda ko si zdrav, ko ti nič ne fali,… je pitje vode na eks nekaj samoumevnega,… nekaj vsakdanjega… a ko je ne moreš, se šele zaveš kako zelo je dobra. Žejna kot že dolgo ne sem jo kasneje požirk po požirku spravljala v sebe in čez noč spila skoraj dva litra. Ki sta na srečo ostala tam kjer naj bi ostala 😉

In danes sem že bolje.

Grem na deci 😉 Voda je zakon!

Published in: on 20 decembra, 2009 at 11:21 dop  6 komentarjev  

On sam oz. mi.

V mojem obdobju pred prihodom Anžeta sem se vedno čudila staršem ko so vse govorili v množini… Smo rodili, smo jedli, spimo, zizamo, kakamo, lulamo, dobili smo zobek, jokamo, dojimo,  ne spimo (ok tu množina celo drži), shodili smo, spregovorili smo, ploskamo, čofotamo, plazimo, …

… a zdaj mi je popolnoma jasno zakaj temu tako in verjamem da je med nami kdo ki se zdaj čudi prav meni… a saj bo verjetno tudi njemu kmalu jasno, ko bo dobil svojo malo bibo 😉

Uživajte s svojimi kraljičnami in princi, ker kar prehitro gre tole vse skupaj.

Published in: on 18 decembra, 2009 at 6:05 popoldan  9 komentarjev  

Siddharta v Mariboru

Maribor, dež, polna dvorana Tabor, temperatura raste, 20:25. Čas za Siddharto in polnjenje mojih baterij do konca.

Začelo se je tresti in tresssslo se je vse tja do 23:10. Presenetljivo dolg koncert. In še kako zelo je prijal. Aaah, ja. Moj prvi tapravi (na HARD) rock koncert odkar je z nami naš mali migec. Ma saj sma šla tu pa tam na kakšnega, ampak nikoli ni bilo to to. Ko lahko končno popolnoma odmisliš vse kar se dogaja doma (hvala obe super babici in dedija), ko imaš vse pesmi v malem prstu, ko veš da se mala biba počuti super tudi brez tebe, ko se dvignejo vse dlake od filinga odličnih hard ritmov, ko si tam, z njimi, zlit v enoglasno petje tisoč-glave množice, … ah ja. To je to! Čisti užitek.To sem jaz. Tam se najdem. Popoln odklop, za dušo, telo…

Otvorili s Pot v X, zaključili z njihovo nogometno himno, vmes pa nam postregli z “venčkom” najboljših, ki so jih v teh dolgih letih ustvarjanja mojstrsko vlivali v naša ušesa.

In novi komadi? Odlično ! ! ! Vsak naslednji cd je boljši od prejšnjega, pa čeprav pri vsakem rečem, da boljše ne bi moglo bit. Vedno bolj ga žagajo 😉

(par fotk še TUKAJ)

Koncert, zvok, izbor komadov, vse –>  1A.

————————————————————————

Razen: velika črna pika gre pa vsem degenom od degenov, ki so pravzaprav eni veliki “reveži”, ker ne morejo slabe 3 ure zdržat brez svoje doze nikotina v boga pljuča. Degeni! Pol pa okol gledajo pa neki čepijo pa vlečejo,… pa se skrivajo. Če že pripališ mej jajce pa potegn da TE VSI VIDJO. Debil! Pa haloooooo, kot da se dim ne dvigne in zasmradi vse naokoli, no. Da bi šla najraj tja pa bi mu tist j….. čik v rit porinla! Gnoji! Egoisti! In potem ravno ko se s prijateljem pogovarjava da bi bilo odlično kako “čistko” med folk vržit,… pride lučkar z varnostnikom in mu “razloži” da nej ugasne čik in neha. Ma men se je tak dobr zdel da sem z užitkom še trikrat obrnila in mu podarila moj “prijazni” pogled tja nazaj za moj hrbet. A seveda, frajer da mu ni para, si čez kake 20 minut pripali novega. Pa jst mu zakasiram trojno kazen, ziher!

———————————————————————–

Srčno upam da februarja res koncertirajo v Celju.

Rock on!

“… in potem se roke dvignejo…”

Published in: on 12 decembra, 2009 at 8:59 popoldan  8 komentarjev