Domača hobotnica

Z dvema besedama: “njooom njommm”. Kok je pa to men dobr. Ko sva si jo pred časom prvič privoščila me je v trenutku osvojila. In ker sem bila prepričana da tako dobre sigurno ne morem sama pripraviti se je še nikoli nisem lotila,… da bi si jo pa pogosto lahko privoščila v gostilni pa mi seveda denarnica ne dovoli. Namreč postrežna hobotnica izpod peke ni poceni.

Dokler nisem od prijatelja (hvala Matjaž) prejela super simpl in enostavne namige kako si to okusno pojedino pripraviti doma.

In že sem šibala v trgovino, kupila eno konkretno (1,5 kg = 14 EUR) in komaj čakala dan, ko bomo imeli čas, da si jo pripravimo za kosilo. In nedelja je (edini) idealni dan, ko smo končno mi3 migeci – malo bolj na miru😉 –> torej cel dan bolj kot ne doma, na easy. Med tednom in ob sobotah nas tako ali tako ni nič doma. Torej, nedelja. Dolgo spanje, potem na easy zajtrk, kavica,… in foto – kuhinja je lahko začela obratovati.

Torej vsaka hobotnica naj bi bila predhodno zmrzjena, saj je zato potem pripravljena bolj mehka. Ko sem jo odtalila sem si mislila da lahko v bistvu povabim še ene 4 prijatelje na kosilo, saj je zgledala ogromna za naju2. A verjemite mi, da na koncu ko je vse pečeno je 1,5 kg hobotnica ravnopravšnja za dva lovko-manijaka😉

Ko se jo v celoti nagledate, pošteno naigrate z njenimi prpopki (kako zanimivo se je prpopala na posodo) in pofotkate lahko nadaljujete.

Čim višje odrežete vse lovke, odstranite oči in zob. “Telo” razrežete na poljubne koščke. V posodo (ki naj ima tudi pokrov-jaz sem improvizirala z alu-folijo in bilo je super) nakapljamo olivno olje (spet moja greška, ker sem ga pozabila kupit in sem uporabila navadnega :S ) na katerega zložimo na kolobarje narezano čebulo, po želji tudi česen. Sledijo lovke ki jih porazdelimo po pekaču. Tukaj raje ne solite, ker bi se vse skupaj prijelo. Lahko pa jo popoprate.

(na fotki je polovica vseh lovk)

Pokrijemo in jo damo “kuhat” v lastni sok. Hobotnica spusti resnično veliko vode in se tako skuha. Zato je pametno prej vse skupaj pokriti in še ne dodajati krompirja, ker si želimo pečenega – ne kuhanega, kajneda!?😉 Po cca. 50 minutni turški savni (moja divja pečica jo je skuhala pri 175°C, lahko jo daste tudi na 200°C) vzememo hobotnico iz “vode”. Presenetila me je barva, ker je bilo vse zelo intenzivno vijolično. Na momente zgleda sicer vse zažgano, a zagotavljam vam da ni bilo! Nč bat.

Na koščke narezan krompir zložimo v (lahko drug) suh pekač, dodamo začimbe (mi2 sva uporabila mediteransko, origano, rožmarin, na sol pa sva pozabila, tako da sva solila na koncu).

Na krompir zložimo “kuhano” hobotnico, pokapljamo z oljem in pekač (tokrat brez pokrova) postavimo za cca. 30 minut v pečico, toliko da se hobotnica lepo zapeče – oz. toliko da je krompir mehek.

Obvezno ne pozabite dati lovk v kontrolo, da ekspert odloči če so pripravljene za peko😉

“njom njom, šupej so”

Tik pred koncem lahko dodate še paradižnik, olive, mozzarelo… po želji.

Na hitro nazaj v pečico da se sirček stopi…

… in to je to.

Sredica lovke mehka kot puter, da se ti kar stopi v ustih, hkrati pa prpopeki ravnoprav zapečeni. Aaah, morje, sonce… poletje… morski sadeži.

Še bi.

Priporočam pripravo doma, ker sploh ni tak bav bav kot sem vedno mislila.

Samo nekam me muči?! –> tako hitro jo je zmanjkalo😦 Bo treba kmalu ponovit😉

Pa dober tek!

Published in: on januar 25, 2010 at 6:00 am  Comments (15)  

The URI to TrackBack this entry is: https://easyriderka.wordpress.com/2010/01/25/domaca-hobotnica/trackback/

RSS feed for comments on this post.

15 KomentarjevKomentiraj

  1. …in to je to🙂

    • This is it!😉

  2. ponovit? kaj bi ugibali kje bo naslednja, se javim!

    • 😉

  3. me veseli, da je uspelo🙂
    jaz sem edino krompir posul po hobotnici in ne obratno, da se je malce zapekel (hobotnica pa je bila na varnem pod njim)…
    drugače pa zelo lepo dokumentirano in prikazano🙂
    zdej me pa spet matrajo lušte…🙂

    • Ja ni slaba ideja. Naslednjič poskusiva kontra😉

  4. Uhhh, lušti, sami lušti.😀
    Jaz sem jo na tak način pripravljeno jedel prvič v gostilni Jelen v Lj. Je bila božanska, še zdaj se mi cedijo sline po njej.
    Še celo zabeležil sem jo http://grab.by/20Ko😆

    • Zanimivo kako so vse svetle. Pomoje je bila najina neka druga vrsta, ali pa bi jo po prvi “kuhi” mogla mal “počohat” ker je imela rdečo vijolično kožo gor😉

      • Ma nema veze kaka je, važn da je bla dobra za jest😀

      • To je pa tut res😉

  5. Jooooj, tole pa “ponaredimo”:) Javim kako bo…

    • No le veselo na delo, pa seveda javite. Dober tek.

  6. Koncno pravi recept za Hobo. Mehka in zelo zelo dobra.
    Samo krompir je pa rabil celo uro, da je bil pecen. Kako to.

    • Ja res je. In od takrat naprej krompir vedno obvezno 10 minut kuham in potem v pečico z njim… ker je hitreje in bolj sigurno da bo mehek … Me veseli da je uspela😀

  7. I am truly delighted to read this blog posts which
    contains tons of valuable information, thanks for providing these
    kinds of information.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: