Po belem tja gor v dvoje

In sva šla. Po dolgem času na Hom in to v tako lepo zimsko idilo kot je že dolgo nismo imeli. Narava se je pošteno zavila v belo mehko kot smetano puhasto snežno odejo.

In zjutraj so bile še ceste na debelo snežne in bele… kot iz pravljice, ker tista rjava plundra potem ni več tako simpatična. Vsi tisti beli hribi in travniki so me spominjali na spenjeno mleko v skodelici kapučina. Mmmmmm, človek bi se kar vrgel tja not.

Danes sva se za jutranji nedeljski izlet v dvoje (in ne v troje) odločila zato, ker je najinega miškolina napadel divji peti in šesti zobek,… s tem padec odpornosti,… smrkanje in kihanje,… tako da je polhek zaspani lepo pančal doma in ko sva se vrnila veselo zadremal v novo rundo spanja🙂 Babi in dedi pa tudi nista imela nič proti varstvu najinega nasmejanega črveka😉

Odločitev da greva sama pa se je kmalu med spuščanjem v dolino pokazala za več kot odlično, ker sva bila del poti več na riti kot na nogah, ker je dobro skrit led pod snegom zahteval svoje žrtve. Vsi smo padali kot v videosmešnicah in se na koncu že sami sebi smejali, ker ni ga bilo junaka, ki bi del poti “sfural” brez zdrsa na svoj povšterček zadaj😉 Si ne predstavljam kako bi spust zgledal z našim bibekom na atijevem hrbtu v nahrbtniku za male bibe. Še fotoaparat sva prav čas skrila na varno.

Lepotica v belem.

V koči obvezen vpis v knjigo pridnih😉 in seveda sladek kuhanček za razvajanje.

Potem pa res počasi v dolino, saj je obvezno fotkanje in led pod nogami preprečil ekstrmni spust. Med potjo pa sta padli tudi dve odločitvi. Prva – da bo treba ponoviti vsak teden tale 40 minutni švic podvig (v dvoje ali troje) in druga,… da bo počasi treba zares paziti na najin “jezik”, tako da vsakdo od naju, ki bo v prisotnosti črvička izrekel grdo besedo,… mora v njegovo pikapoko prispevati 50 centov. Ja ni kej, še prehitro bo ko bo začel kot papagajček oponašati naše čveke… in le kdo si želi da bi kdaj na koga pokazal s prstkom in začebljal kakšno grdo grdo besedo :S

Nism mogla da ne bi🙂

Ja na vrhu sva ujela celo sonce.

Tudi za ptičke je na Homu lepo poskrbljeno.

Brez te fotke ne gre.

Štartava vsako soboto ali nedeljo dopoldan (odvisno od plana potepanj za vsak vikend)

Gre kdo zraven?

Published in: on januar 31, 2010 at 5:56 popoldan  Comments (6)  

The URI to TrackBack this entry is: https://easyriderka.wordpress.com/2010/01/31/po-belem-tja-gor-v-dvoje/trackback/

RSS feed for comments on this post.

6 KomentarjevKomentiraj

  1. Nice. Vreme je pa tak al tak blo vredu🙂 Nekoč greva še midva zraven😀

    • Ja naaaajs je blo, ker ni blo fuuuul minusa (ker pol jst ziher ne bi šla) pa ker je blo fuuuul snega, kar sem si sicer želela za naš fotošuting :S Drgač je pa tale hribček super v vseh letnih časih😉 Glih prav, da ni premal in da ni preveč😀 Dobrodošla!

  2. sprehod v naravi osveži možgane, olajša dušo in okrepi telo
    četrta slika je pa kot grmiček bombaža.

    • Super ja za možgane spucat in pljuča nafilat s kisikom, sploh na današnji dan, ki je baje dan brez cigarete😀

  3. men je tud ene 2x usul na poti z Grmade…..led pod novim snegom je sran…ups, skor ob 50 centov :)….fajn, dobra odločitev je pisker ofnat čez vikend…men Celjsko hribovje čist ustreza…

    • Ja super je pisker zluftat😉 (50 centov prosim😉 —> aja sej si se prav čas ujel) btw – hvala za doggy paketek😉


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: