Res je, da prvi trije meseci so kr nekaj… pa da se dejansko taboljš začne šele tam nekje po pol leta…
Ampak je pa tudi res, da je popolnoma vsak dan, teden, mesec vsak za sebe poseben, čaroben, edinstven… in prekleto prehitro zdivja mimo vse… Prvo leto smeha in ljubezni je švignilo mimo nas kot bi mignil. Še dobro vem kako sem se v smehu in popolnoma sproščena (ker prvič tako ali tako ne veš kaj te čaka…) ob 7h zjutraj rekla Gregu:”Ej, mislim da se je začelo” … ko mi je odtekla voda. Pa sma šla… in smo prišli nazaj trije.
Vsekakor je bila porodniška nepozabno lepa in čudovita in sproščena in naspana… a priznam da tudi nazaj v službo se je super vrnat. So potem tiste naše skupne popoldanske urice ko smo skupaj zato še toliko bolj sladke in izkoriščene… Malo možgane zluftat dopoldan pa tudi ne škodi. Bibeku pa tudi ni hudo… se jim dogaja non stop.
Da pa se ne pozabim za celo leto nazaj zahvalit našemu zvestemu, potrpežljivemu, natančnemu, pridnemu, delavnemu družinskemu fotografu Sašotu, ki je vsak mesec sproti poskrbel za najbolj čudovit slikovni spomin za vsak mesec posebej. Zdaj se uradno njegovo poslanstvo zaključuje oz. mi ga nehamo mučit, seveda pa bomo še kdaj pa kdaj mejčken pofehtali 😉
Prijatelji so mu z veseljem odigrali par podoknic 😉
Babice, dediji, prababica, tete in strici pa so se samo lupčkali, stiskali, cartali, mučkali. In prav je tako! 😉
… in na koncu je bil že taaakooooo zaspaaaaan…
———————————————————–
Torej dragi moj miško! Priden si bil … in priden si… spiš cele noči odkar si se rodil in upam da boš še naprej tako veselo in nasmejano zrl v svet. Mmmmvuaaaa, vse najboljše za prvo svečko! Rada te imava.
Tvoja mami in ati ;D