Odkar smo prvič sedli za šolske klopi je minilo že debelih 22 let. Uf, ta številka mi je dala misliti, ja. To pa le ni tako malo. Pretekli vikend se je na Osnovni šoli Hudinja dogajalo. Moja osnovna šola je praznovala 50 rojstni dan. In odkar sem jo zaključila nisem bila več tam in prav prijetno se je bilo vrniti in malo pokukati kako se je spremenila. Super vzdušje in super učitelji ostajajo. Res je da se jih je veliko zamenjalo, a legende ostajajo. G. Berk (ravnatelj) je res lepo ohranil in uredil šolo kot njeno okolico,… brez go. Klemen seveda da ne gre, saj nam je bila v 1.a kot mama. Na osnovno šolo imam res lepe spomine in rada se vrnem, kar za srednjo ne morem trditi.
Evo nas, prve črve 😉
Me mika da bi se spet dobili ja in imam občutek da dokler ne bom poslala vabil naokoli ne bo nič. Vsi nekako čakajo,… pa vsi bi,… pa nihče ne bi organiziral. Se bo treba dol usest in eno fešto nardit, ja!
… nekega dne… davno pred 22 leti…
Moja2 črva, pa sta med mojim raziskovanjem šole gledala ribice… (katere Anže naravnost obožuje)
Vse kar je ostalo nespremenjeno pa so stopnice 😉
Zanimivo je kako je zdaj vse majhno mini ozko… prej pa se ti zdi da živiš v ogromni hali…
iiiiiii kok lepo, pa kje je tisti čas?
Ja res je… noro je šlo tole mimo…
[…] Evo sva se še skobacali za eno od klopi. In to ravno v angleško učilnico. Če zdajle pomislim na […]
Kljub vsemu pa je bilo lepo. In če bi takrat vedeli kaj imamo bi sigurno še bolj uživali.Imamo pa vsaj lepe spomine,katere je lepo obujat še posebej z vami drage sošolke;)
I’m very happy to uncover this site. I need to to thank you for your time due to this wonderful read!!
I definitely loved every little bit of it and i also have you bookmarked
to check out new stuff in your website.