Just the two of us

Prije jutra ribari se bude,
More zna njih, more zna te ljude
Prije jutra u zoru
S galebima na moru
Na poštama sunce čekaju

Svako jutro parangale dižu,
Vižitaju i vršu i mrižu,
A galebi čekaju
Da i njima ča daju
U ribare oni viruju

Noć je mirna vali spavaju
Pod svitlom se ribe skupljaju
Špurtilon I ostima
Dobit će po kostima
Kad se smire kad se pridaju

U dubini mriže parangali,
Na pučini bile se sinjali,
Tiho kraju veslaju,
Malu barku guraju,
A ribara ruke izdaju

Prije jutra umoran
Ribar čeka novi dan
Dok svi ljudi spavaju
Galebi se karaju

Najprej klik za glasbo (zgoraj),… potem pa veselo branje naprej… ob spremljavi meni najljubše dalmatinske melodije. Mimo grede to je moj komad za jutranjo budilko, ki v bistvu ne zbudi, ampak še bolj uspava … In točno to pesem sem si na morju zvečer na ležalniku, ko so škržati utihnili in se je oglasih čuk… pod krošnjami borovcev zavrtela in se prepustila morskemu sanjarjenju in predvsem počivanju.

Torej, dopusta je konec, morja sem se letos pošteno naužila, bilo je toplo toplo toplo. No, bolj (pre)vroče. Zrak in voda. Skoraj preveč. Ampak bolje tako kot slabo poletje… Imeli smo se lepo, minilo je kot bi mignil in že sva se peljala SAMA nazaj proti domu. V avtu pa neka čudna tišina, mir, tesnoba… cmok v grlu … 😦 Zakaj?  Bila sva sama, brez najinega pikeca😦

Ostal je na morju, … vem da mu ni hudo in da se ima super (kar se vidi iz vseh fotografij, ki nama jih pošlje), a meni taaaaako manjka. Ko je kdaj prej ostal na morju za čez vikend sem uživala tistih par uric za odklop in počitek… ker sem vedela da pride kmalu nazaj…  in že je bil doma… a tehle 10 dni pa ni kar tako…

Zanimivo, kako je vse tiho in mirno v stanovanju, vse ostane pospravljeno, ni tempa, ni igrač vsepovsod, ni nekoga, ki bi z veseljem in tisto (šikano navihano) nagajivo iskrico v očeh tolkel po ekranu pri prižgani televiziji in zraven že v naprej čebljal “Ne ne ne”, ker ve kaj bo slišal iz najinih ust … Ni popolnoma mokrih ploščic v kopalnici po kopanju, ni norenja iz službe, da ga čim hitreje odpeljem… ni animacije ob vsakem obroku posebej, da bi le kaj pojedel, ni koščkov sira ali hrenovke po tleh, ker ko ne more več jih z veseljem pomeče na tla, ob tem pa se ti prav navihano smeji … ni smeha ob vseh njegovih vragolijah,…

Ja, šele zdaj ko ga ni, se pošteno zavema da ga noro pogrešava in da nama res manjka. Kar hecno se je navadit da ga ni,… da lahko mirno delava kar želiva in kdaj želiva. A vse to ugodje, poležavanje, počitek, mir, tišino, pospravljeno sobo, suho kopalnico, čista tla… bi takoj zamenjala za njega. Vse slabo in naporno je nekako obvezno, potrebno, samoumevno, prav paše… zleze ti pod kožo in je zdaj ko vsega tega ni nenormalno – čudno. Kdor nima otrok, verjamem da tole težko razume in pomoje trdi da pretiravam, ampak verjemite mi, da je tole moje pogrešanje presenetilo celo tudi mene. Sama sebe se ne poznam! Jah kaj naj, 10 dni je le 10 dni. Pa ravno zadnjo noč preden sva šla ni hotel zaspat… in potem pridem do njega,… leži na hrbtu,… me pogleda, se na polno nasmeji, vzame dudo iz ust… jo drži v tisti drobceni dlani … stisne usteke v ribico… in mi cmokne enga velikega cmokija. Ma za stopit, no!

Ko pride ga bom stiskala, stiskala, stiskala, lupčkala, …

Mah, ko pride, ga bom kr pojedla!

Published in: on julij 26, 2010 at 7:41 popoldan  Comments (9)  

The URI to TrackBack this entry is: https://easyriderka.wordpress.com/2010/07/26/just-the-two-of-us/trackback/

RSS feed for comments on this post.

9 KomentarjevKomentiraj

  1. Svteovna pesem, sploh, če si na morju in še slišiš valovanje morja. Kako je pa otroka pri babicah pustit pa it pa žal ne poznam več kot za 1h🙂 in tisto paše. Zato si jaz še enega dneva ne znam predstavljati kaj šele kaj več😉 .
    A vi tudi radi razbijate po tv?😉

    • Ja sej pravim za vikend je čist kul in nama ni panike… 10 dni je pa le 10 dni…
      Ja ja, TV je zakon za gor pokat. Nama se pa srce para… in ga morma kregat,… pa ne zaleže…

      • jaz imam drugo taktiko🙂 . Seveda ga najprej skregam, pol ga pa prestavim k vratom od dnevne sobe in rečem, da tam pa lahko tolče kolikor mu paše🙂 . in en dan v tem tednu se ni dotaknil televizorja, ampak je veselo razbijal po vratih🙂 . Ostale dni pa spet po starem in jaz tudi po starem, ko začne razbijat, ga samo prestavim🙂 .

  2. vau, presenečaš…za nekoga ki ne mara jugo muzike…..aaaaa, še mal pa boš čist not🙂

    • Ne ne ne, to ni jugo. To je dalmacija, ki na dopustu valda da paše… AMPAK SAMO TA KOMAD! Pol sm kr zaključla!!! Da ne bo pomote…🙂 Ribari so pa le Ribari! Rock n roll…!

  3. ti ga boš pojedla? ka bo pa men ostal?

    • Ok, bedrco ti pstim. Ampak samo eno😀

  4. Jaz imam pa ta komad za zvonjenje.🙂

    • 🙂


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: