Očarana

Iz dneva v dan me moj šturkljček znova in znova preseneča, očara, začara, zmehča, čist zmeša, pomehkuži, razveseli, nasmeji . . .

Res je, da se prvo leto (čas porodniške) odvija s svetlobno hitrostjo kar se rasti in razvoja tiče. In še dobro se spomnim kako sem prve mesece govorila da kar naj ostane tako majhen,… pa da nej bo kr skos tako priden za spanje, pa da nej ne zraste prehitro, ker mi je zdej najboljši. Ampak to sploh ni reeees! Zdle je šele najnajnajboljši. Vsak naslednji mesec, ki mine je lepši, boljši… najboljši 😀 Je lahko še boljš?  Zadnje čase iz dneva v dan preseneča z novimi besedami, dejanji in včasih ostanem začarana z odprtimi usti, ko naredi/pove kaj novega.

Trenutno mu Lego kocke dogajajo na polno. S tisto drobno majhno rokico spretno zlaga kocke in jih sestavlja eno na drugo in zraven komentira:

“koce” = kocke

“hisa” = hiša

“hi kok” = hi konjiček (ko hoče narediti hlev za konjička)

“tlatol” = traktor (ko bi rad zgradil garažo za traktor)

“diga” = knjiga (mami/ati gremo gledat knjigice)

“tokooo” = visoko (ati meči me v zrak)

Sem se pošteno nasmejala ko je naredil tole

in govoril da je naredil Ga-Ga. Hahaha, mojster moj.

Otroška domišlija je super in fenomenalno se je vrniti v vso to igrarijo 😀   “liin” = plastelin  “ssssss sssss” = kača 😀

Pa snežinke je že spoznal = “ninka”, pa ko je zagledal nos – korenček pri sneženem možu je pokazal na njega in rekel “njam njam”.

Glede oboževanja čokolade se pa tako in tako nič ne čudim. Le po kom ima to? 😀 “Laadaaaaa”  Kapa = “apa”

Vrtec je lepo stekel končno, tudi kar se joka zjutraj tiče ni problema več. Le za kahlico bo treba še malo pokregat vzgojiteljice, pa bo. Nikakor jim ne uspe. Čudno res, nam pa že skoraj celo leto uspeva na kahlico kakat.

Zanimivo ga je bilo opazovat med skupino otrok, ko smo bili na rojstnem dnevu. Mirno je kuhal, prenašal kocke sem in tja, ter vsakemumalo pokazal kako sestavlja 😀 Sem pričakovala več joka, suvanja, kreganja za igrače,… pa ni bilo nič od tega. Priden 😀

Zelo dobro že zna tudi pokomandirat kadar želi da se kdo z njim na tla usede, ker takrat z roko udari po tleh in reče: “mami taaaam” = mami usedi se zraven mene na tla. Cuker moj.

Pa skrivanje. To je eno veliko veselje. Ku-ku, pa Buuuuuu je non stop na sporedu. Zraven pa seveda smehaaaaa do lulanja 😀 vseh okoli 😀

Zadnji hit pa je kuhinja – se je tudi sam razpisal o njej – KLIK. Dobil je kuhinjski pribor, posodice,… in prav užitek ga je gledat kako to vse kuha, meša, posoli in zraven neki čeblja 😀 Potem pa previdno razdeli kozarčke in moramo nazdravljat 😀

Glavni razlog za tole objavo pa je vsekakor dejanje, pri katerem se še najbolj trdo/ledeno srce stopi !!! Mamino pa itak 😀

Ko ga dvignem v naročje, naredi tisti žalostni pogled in kao zajoka zraven… to pomeni mami joči… In pol moram odigrat kot da se jočem in da sem žalostna. Da lahko potem on nasloni svojo malo bučko na mojo, reče “boozaaa” in me poboza. Pol pa rečem da je mami še kr žalostna in da rabi lupčka. In potem mi nastavi odprta usta za lupčka 😀 In pol se nasmeji in reče “u ledu?”. In mami reče: “ja v redu sem zdej” …

… in že odfrči novim lumparijam naproti.