Lumpovi 2 leti

Je dvignil lokico v zrak – pokazal tista dva mehka majhna plstka in rekel “dve leti stal”. Zdravnica pa me pogleda in reče: “ooo kako lepo že pove, veste včasih mi kak 4letnik ne zna povedat koliko bo star”.

Ja naša mala čveka je reglica in pol. In prav je tako. Lump je za pojest. Ja res je, moj moj in samo moj moj moj moj in najboljši in najlepši in oh in sploh. Edino pravilno, tako bi moralo veljati za vse otroke, s strani njihovih staršev, mar ne? Pa naj še kdo reče da pretiravam! Pa kaj me briga. MOJ MOJ MOJ! Za pojest! Vsak dan komaj čakam da pridem domov iz službe, da dobim tist moker poljub in objem, ki je postala že prava rutina ko pride mamica domov 😀 Pa tisto veselje v njegovih očeh, ko me zagleda. Aaaaah. Človek bi dal vse za te trenutke. Že dve leti smo trije, a vsak dan znova in znova me popolnoma očara. To napredovanje… čvekanje,… dnevna presenečenja. Zadnje je recimo bilo: “mamiiiii makni se” “mamiiii ne” “mamiiii nehiiiii” “mamiiiii bejzzzz” “mamiiii plosiiim” … ali pa njihov neverjeten spomin. Sliši enkrat in bo čez en teden lahko citiral slišano… Res so male žejne gobice, ki srkajo vse okoli sebe in shranjuje v spomin.

Lump moj želim ti še veliko potepanj, smeha, spanja, zdravja in ljubezni. Pa da bomo super veselo brez večje krize vskočili v povečanje družine 😀 Če bo tudi drugi lump takšen dobrovoljček in zaspanček smo zmagali 😉

Mvvvvuaaaaa ;*

Published in: on 20 aprila, 2011 at 7:40 popoldan  7 komentarjev