Čarobna jutra

Jutra so postala moj najljubši del dneva. Lumpa oddam v vrtcu, se pripeljem do Celja, parkiram jeklenega prijatelja in se odpravim na najbolj sproščujoč in svež sprehod z mojim kosmatincem.

Glede na to, da vročina po zaključeni službi – tam nekje ob 15h že močno seka proti 30 stopinjam (in ker jo v trenutnem mojem stanju bolj slabo prenašam), ga ni lepšega kot svežega, ravnoprav toplega jutranjega sprehoda.

Ko se vse prebuja, ko je vse še sveže – spočito, ko se trava svetlika v jutranji rosi in če znaš prisluhnit, ne moreš verjet kako divjo žurko imajo ptiči na vse zgodaj zjutraj 😀

Res sproščujoče – samo prisluhnit je treba. Pravi balzam za glavo, ki se potem 8 ur bori s strankami, telefoni in rešuje zakomplicirane primere. In zjutraj med sprehodom do službe se mi prav nič ne mudi! Uživam in to je to! 😀

Zanimivo je, da kako vsi hrepenimo po toplem poletju… a ko kar čez noč termometer znori tam do 30ke se že pritožujemo in iščemo klimatizirane prostore. Ah, sej nam nikoli ni prav 😀 Ampak pomlad – poletje sta vseeno naaaaajboljša. Aja, da ne pozabim tudi na super večere, ko se vse počasi ohladi in segreta zemlja ravnoprav greje večerne urice 😀

In ja. Sadjeeeee je tudi ena prednost pomladi – poletja. Sem bila prejšnji teden po dolgem času na tržnici in razlika je res še vedno zelooo očitna! Jagodeeee so dišale tako zelo, da enostavno ne moreš mimo. In okus? Sočneeee, sladke. Jutri šibam po marelice, hruške in jagode! Ja na tržnico! 😀

Pa vi? Poletje? Vročina? Klima? Jutro? Večer? Pomlad? Kaj vam je najljubše?

Jutri ne pozabite prisluhnit naravi!

Smejte se in vse bo v redi 😉  😀

Pa tole paše zraven: moja strast – dobra muzika. Stožice, prihajam!!!

Published in: on 25 maja, 2011 at 5:47 popoldan  4 komentarji  

Nuhalna

Ležim na kavču, na toplem pod odejo, sama… in uživam ob kakavu in bloganju. Sama – kako, zakaj tako? No, lump itak že od 19h spi – kar mu že dve leti odlično uspeva in meni je odlično tako! Moj pa uživa v moškem sredinem večeru na košarki. Jaz pa svojo sredo v miru na kavču 😀 Torej za nami je nuhalna, ki je za mene nekakšna prelomnica oz. tista res zadnja zelena luč… da zdaj bi pa res moglo bit vse ok 😀 V teh dnevih se zaključijo tudi rizični prvi trije meseci, tako da sem zdaj bolj oddahjena 😉 Aja, nuhalna je bil odlična. Vse tipi topi, vse štima… gremo lepo naprej.

Je pa res kar pravijo, da je druga nosečnost čist preveč naspidirana in kar prehitro gre teden za tednom mimo nas. Ob službi, polnem dogajanju in turbo energičnem dvoletniku skoraj da ne more biti drugače in komaj da iz tedna v teden ujamem par vrstic na teden kako velika je že naša mala biba 😀 Ampak važno je, da je vse ok in da me nič ne muči. Upam da tako ostane do konca 😀

Ni dolgo nazaj, ko so se mi postavljala približno takšna vprašanja: Kako bo to, ko pride prvi dojenček? Boma znala? Boma skulirana? Boma midva ostala midva in bo vse skupaj še bolje? Bo še čas samo za naju? Bomo kaj spali? Še boma lahko šla brezskrbno v kino? Na koncerte? Finančno bo šlo? Pa kako bo v vrtcu? Pa pa pa … In JA! Vse je šlo! Več kot odlično! Že dve leti uspešno furamo našo polupčkano potepuško življenje 😀

No in zdaj so tu nove dileme, vprašanja? Kako pa bo šlo vse skupaj z dvema otroškima bučkama? Bomo spali? Bo Anže hudo ljubosumen? Finančno? Kako ju porihtati ko si recimo sam z obema ? Kino ? Koncerti ? … Ja ja, zgodovina se ponavlja. Vprašanja se (spet) rojevajo.

Ampak mislim oz. vem da ob super pridnem – zaspanem prvorojencu, pridnemu možu, super babicah in dedijih ne bi smelo biti problema tudi v drugo 😀 Sem pa prepričana da je veliko – če ne največ odvisno od staršev – torej nas samih – čim manj kompliciranja, čim manj stresno – živčno in napeto… in čim več smeha okoli dojenčka… pa gre! Saj veste, jabolko ne pade daleč od drevesa 😉

Published in: on 4 maja, 2011 at 6:58 popoldan  2 komentarja