Ja vem. Prah, prah, prah. In kar nekaj krepkih kg pajčevine se je nabralo na mojem blogiju 😦 Bošči ja, cele tri mesece ni nihče pobrisal prahu tule… ampak kaj ko sem skoraj celih 7 mesecev imela tudi v realnosti (ne samo v virtualnem svetu) enega (vmes celo dva) velikega, non stop bolanega boščija 😦 Noro.
In zdaj, zadnje čase kaže precej bolje, optimistično, zdravo. Gremo naprej in upam da preostanek porodniške preživim kot se spodobi in ne kot ena neskončna bolniška 😦 Koz smo rešeni za lajk forever, bronhiolitis se nam zaenkrat še ni ponovil (trkam) – tega sem se namreč najbolj bala – ponavljanje in bolnica v neskončnost… Ampak se ne damo! Premagali smo prvi ruker bacilov, zdaj pa upam da vse do vrtca ne bo hujšega. Potem pa… kar bo bo. No, če že mami ni pridna na blogu (ampak opravičeno, ker enostavno ni in ni časa za pritiskanje na gumbe prenosnika), sta pa zato lumpa super pridna in veselo poročata o svojih dogodivščinah. Ampak tudi na mojem blogu ne gre brez besed o njiju. Torej, veliki lump je premagal prvo večjo konkretno pošiljko trme (triletnikov), s katero smo se ubadali zadnje čase in jo uspešno poslali nazaj v vesolje. Do prihodnjič ;D Zdrav kot dren, razen grdih kozik, ki so tudi rekle ADIJO. Urhek pa pridno napreduje. Obožuje velikega brata, on pa lahko skoraj da skače po njemu in on se mu bo še vedno samo in na polno smejal 😀 Ljubezen, ni kej ;D Pojedel ga bo od navdušenja ;D Od 6meseca naprej, ko smo ga za hec začeli dajat na kahlico, pridno kaka v njo in reeedko kdaj oz. še samo ko smo na terenu da je kdaj plenica polna. Drugače pa, kot da bi vedel raje počaka ali pa malo bolj pojamra in ko dobi svojo kahlico – bumaaaa :d Me happy happy ;D Spimo itak že dolgo in še vedno cele noči. Me happy happy še bolj :p Jedec je pa tudi super priden, da o količini hrane (v enem obroku celo prekaša Anžeta), sploh ne govorim! To je to, ostalo pa nej povedo fotke, nastale (ponovno seveda) izpod profesionalnih prstov našega Sašota in “asistentke Lee” 😀 Hvala hvala hvala.
Aja, smo pa čist hepi hepi hepi, ker se mi bo le uresničila želja, da poletim s svojimi tremi lumpi via Grčija. Konec avgusta nas ni! Anže pa tut čist hepi hepi, ker letalo je pa le letalo 😀 Komaj čakamo!!! By by do naslednjič. Srčno upam da kmalu ;d
Oddajte komentar