Zakladka moja

To jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v park,
da se boš tam igral.
To jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle

To popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.
V tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.

To popoldne me ne skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj.
To popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči piškote in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.
To popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal,
da boš lahko dobil obe igrački.

Ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te ljubim.

Nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropil.
Nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.
Nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.

Nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase
bom enostavno hvaležna, da
imam največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila zate.
Ničesar drugega ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj…