Zakladka rasteta

I will hold you tight,

support you,


guide you,


teach you,


hug you,


protect you,


and love you with all my heart and soul


Since the day I take the last breathe,

al that I am is yours

Published in: on 5 septembra, 2012 at 7:28 popoldan  Oddaj komentar  

Zakladka moja

To jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v park,
da se boš tam igral.
To jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle


To popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.
V tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.


To popoldne me ne skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj.
To popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči piškote in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.
To popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal,
da boš lahko dobil obe igrački.


Ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te ljubim.


Nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropil.
Nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.
Nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.

Nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase
bom enostavno hvaležna, da
imam največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila zate.
Ničesar drugega ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj…

Published in: on 14 julija, 2012 at 9:33 popoldan  7 komentarjev  

Porodniška = bolniška! :(

Ja vem. Prah, prah, prah. In kar nekaj krepkih kg pajčevine se je nabralo na mojem blogiju 😦 Bošči ja, cele tri mesece ni nihče pobrisal prahu tule… ampak kaj ko sem skoraj celih 7 mesecev imela tudi v realnosti (ne samo v virtualnem svetu) enega (vmes celo dva) velikega, non stop bolanega boščija 😦 Noro.

In zdaj, zadnje čase kaže precej bolje, optimistično, zdravo. Gremo naprej in upam da preostanek porodniške preživim kot se spodobi in ne kot ena neskončna bolniška 😦 Koz smo rešeni za lajk forever, bronhiolitis se nam zaenkrat še ni ponovil (trkam) – tega sem se namreč najbolj bala – ponavljanje in bolnica v neskončnost… Ampak se ne damo! Premagali smo prvi ruker bacilov, zdaj pa upam da vse do vrtca ne bo hujšega. Potem pa… kar bo bo. No, če že mami ni pridna na blogu (ampak opravičeno, ker enostavno ni in ni časa za pritiskanje na gumbe prenosnika), sta pa zato lumpa super pridna in veselo poročata o svojih dogodivščinah. Ampak tudi na mojem blogu ne gre brez besed o njiju. Torej, veliki lump je premagal prvo večjo konkretno pošiljko trme (triletnikov), s katero smo se ubadali zadnje čase in jo uspešno poslali nazaj v vesolje. Do prihodnjič ;D Zdrav kot dren, razen grdih kozik, ki so tudi rekle ADIJO. Urhek pa pridno napreduje. Obožuje velikega brata, on pa lahko skoraj da skače po njemu in on se mu bo še vedno samo in na polno smejal 😀 Ljubezen, ni kej ;D Pojedel ga bo od navdušenja ;D Od 6meseca naprej, ko smo ga za hec začeli dajat na kahlico, pridno kaka v njo in reeedko kdaj oz. še samo ko smo na terenu da je kdaj plenica polna. Drugače pa, kot da bi vedel raje počaka ali pa malo bolj pojamra in ko dobi svojo kahlico – bumaaaa :d Me happy happy ;D Spimo itak že dolgo in še vedno cele noči. Me happy happy še bolj  :p  Jedec je pa tudi super priden, da o količini hrane (v enem obroku celo prekaša Anžeta), sploh ne govorim! To je to, ostalo pa nej povedo fotke, nastale (ponovno seveda) izpod profesionalnih prstov našega Sašota in “asistentke Lee”  😀 Hvala hvala hvala.

This slideshow requires JavaScript.

Aja, smo pa čist hepi hepi hepi, ker se mi bo le uresničila želja, da poletim s svojimi tremi lumpi via Grčija. Konec avgusta nas ni! Anže pa tut čist hepi hepi, ker letalo je pa le letalo 😀 Komaj čakamo!!! By by do naslednjič. Srčno upam da kmalu ;d

Published in: on 6 junija, 2012 at 9:31 popoldan  Oddaj komentar  

4. mesece mi4je

Le kam drvi vse skupaj. Zima je zaključena (končno), preživeli brez bolezni (prehlad in kašel ne šteje, dokler je prisoten smeh in dobra volja 😀 ) – zdaj se začne tisto najbolj lušno ;D Sonce, voziček in midva ;D popoldan pa mi4je ;D Juhej! Kako bo šele zdaj čas zdrvel mimo. Ja ja, pri dveh lumpih ne uspeš več listov na koledarju obračat, tako drvi. Sem v mislih malo na hitro preletela te 4 mesece in z naaaaajvečjim veseljem ugotovila da je tudi Urh (tako kot Anže) en super fajni priden nasmejan činkec. Za nami je tako že točno 123 prespanih noči (ok, 1x na noč – 5minutna mlečna pavza ne šteje, ker čisto potiho poje in že spimo naprej) ali povedano drugače (kar se sliši še bolje ;p) 123 neprejokanih noči. Niti ena sama noč vse do zdaj (in naprej ;D) ni bila glasna… in meni se smeji. Res vesela, ker glede na to da oba lumpa spita v svoji (isti) sobi bi lahko bilo zelo pestro. Kar je pa najlepše od vsega da oba, kot bi se zmenila zaspita ob 19h, tako da so večeri super mirni in super najini ;D

No, dovolj besed, preidimo k fotkam. (starim en mesec… ). Ja itak! – Naš Sašo se je spet izkazal ;D Hvala mu! 😀 Hmmm, ja fotk je veliko. Kdor hoče nej pogleda, ostali pa čao. Verjemite pa, da glede na prvotno število fotk je tole mala malca 😀 – top of the top lahko rečem. Težko je bilo skrčit. Vseh je pa reeeees veliko ;D

Držte se! Pa smejte se! 😀

Published in: on 2 marca, 2012 at 9:25 popoldan  11 komentarjev  

Zima

Kdor me pozna, itak ve da nisem zimski človek in pika! Ampak ok, letošnja zima je bila razumljivo zelo vesela in pestra in je zato zdivjala mimo en dva tri. Ja, vem da še ni konec, ampak zarad mene je lahko! December je mimo, snega ni bilo, zdej pa pomlad prosim! In pika! Sneg, mraz, dež, plundra naj ostanejo tam nekje višje kjer že pač so … k nam v nižino pa lahko mirno pride pomlad. Konec bund in prehladov, prosim! Cel mesec smo se mučili z malim bogim zamašenim noskom in končno smo zadihali kot se reče… Do prihodnjič. Upam da ta prihodnjič še dolgo ne pride. Bolje kar nikoli! Je pa vseeno treba zimski dolgčas nekako pregnat. Mi si pomagamo z barvami ;D

Lumpa rasteta, Anže veselo preseneča s svojimi nadvse pametnimi izjavami, katere nas pošteno nasmejijo in topijo naša srca. Res je pravi bonbonček ;D

–> Jst mu skos govorim da je on moj bonbonček. Danes pa mi čist pametno reče nazaj: “lahko noč bonbončica” . ♥

–> ali pa tole: “mamiiii veš kaj, sem bil zelo priden cel dan a veš, se nismo nič kregali. To je fino”

–> Se Urh neki joka ker je čas za jest, pa Anže čist resno meni “mami dej ga ži men no, pr men se nikol ne joka” :p

–> Zjutraj mi je Anže pred odhodom v vrtec takole naročil: “mami, Ulhija zdej lepo položi spat, da bo sladko zaspal in mu reči sladke sanje”

–> Sedi na školjki in reče: “mami pejt ven, ker bo smrdelo, jst morm tut ven kadar ti kakaš”   😀

–> al pa recimo, ko sem šla na wc, mi reče: “ko boš konec me poklič, da ti bom lito oblisu ;D”

–> Sem šla na telovadbo, Anže se odpravlja spat, Urh pa neki jokca… pa reče Anže atiju: “mami je kr šla, pa mu ni dala jest, zdej pa joče”

–> Mu povem pravljico in grem iz sobe, on pa glasno za menoj: “mami, reči mi – lepe sanje ti želim”

–> Reče atiju: “pa atiiiii zakaj se moja kitara ne sliši tako dobro kot tvoja” 😀 . In že ima mini tapravo! ;D

 

in še in še in še 😀

Urh pa priden kot vedno, že vse od rojstva in naprej. Pridno papca in spančka. Super res. Po izkušnjah ostalih, sem se čist preveč bala kako bo, ko bomo 4je. Ampak dvomi, škodoželjnost in takšna ter drugačna vprašanja so verjetno nekaj čisto normalnega v obdobju pričakovanja drugega lumpa. Zdej se imamo pa tako super, da ne menjam za nič na svetu! Sama nežnost in pozornost ga je. Popolnoma nič ljubosumja ali grobih izpadov nad našim palčkom ne izvaja ;D Pravi ljubeč zaščitniški veliki lump 😀 Res pa je da ga je treba obravnavati kot pridnega velikega bratca, ga veliko hvalit in vključevat v vse kar se dogaja – vsak dan. Razumljivo, mar ne???! Samo da bi bili zdravi! Več o lumparijah pa lahko spremljate na http://anze.cotic.si/

Aja, super hvala za nov set fantastičnih fotk gre seveda spet in spet in spet – najboljšemu stricu Sašu, ki se je kot vedno – tudi tokrat več kot odlično odrezal! In asistentka teta tudi ;D

Drugače pa veselo ubiram dneve v mojem 30 letu in ni prav nič slabo. Brez sprememb zaenkrat, če ne še bolje ;D Super hitro smo se ujeli, spoznali vse fore in hece našega novega člana in zdaj uspešno nadaljujemo… Oba lumpa zaspita skupaj v sobi – vsak v svoji posteljici – ob 19h, najkasneje 20h in najini mirni skupni večeri so nazaj. Uf, kako paše. Tudi najin torek kino se je vrnil, prav tako je na vidiku par dobrih koncertov, babici in dedija z največjim veseljem vedno priskočijo na pomoč pri cartanju – varstvu. Life is great, vam rečem. Še bolj pa bo great, ko bo pomlad, poletje in potepanje All day long ;D ! Do takrat se vam pa seveda še kaj oglasim.

Da ne pozabim. 30ko zapila kot se spodobi. Iskrenih čestitk in objemov – kot še nikoli! Hvala vsem, res! Mi veliko pomeni. Čisto vsaka posebej! Zlati ste.

Zgodilo se je super presenečenje na eni zabavi…

in super unikatno voščilo na drugi strani. Definitivno si to voščilo mojih babnic iz službe zasluži objavo tukaj! Evo ga:  (bravo Katja!)

—————————————————
Minilo je 30 let, odkar prišla si na svet.

V tem času si vrtec in šolo obiskovala in z Leo mami in atu živčke kravžljala.

V srednji šoli se zgodil je šok, ko prišel je Grega naokrog.

Skupaj fax sta pregurala in zraven tudi žurala.

Koncerti so se vrstili v vajini idili.

Nato pa služba, stanovanje, poroka in dobila sta dva otroka.

Anže in Urh sta dokazala, da ti faca si ostala.

Tako je zdaj naneslo, da v 30-ta te je odneslo.

Vendar tebi to nič ne naredi, ker rock n roll po žilah teče ti.

Ne Heidi, Cindy, Mirrando ter Naomi, tebe tvorijo pravi kromosomi 

za pravo rock n roll bejbo, ki vedno poskrbi, da vse naokoli se smeji.

Rade te imajo tvoje ZPIZ(d)ice.

——————————————–

Aja, pa Loto ne pozabit vplačat 😀 Spet ni blo 7ke. Ampak kaj mi bo 7ka, jaz že itak imam svoj glavni dobitek tukaj v sosednji sobici ;D

Lahko noč. Pa lepe sanje :*

Published in: on 23 januarja, 2012 at 6:00 dop  6 komentarjev