Mk Panthers – zbor Ljubečna 2008

Prišli, videli, odpeljali in (JA!) preživeli… bi lahko opisala letošnji zbor – Ljubečna Celje. Zakaj hudiča motoristi ne morejo NIČ PITI in VOZITI… ali pa SAMO PITI in nič VOZITI. In tako je ves blišč, navdušenje in hromenje zasenčil dvojni smrtni izid.

Pa so ga prosili, da se naj ne usede na motor, ker je preveč spil… on pa “pogumno” na motor… in že ga ni bilo več. Škoda res. Že mora biti tako… kaj pa izzivajo. Mi ga ne pijemo kadar vemo, da gremo z motorji nazaj proti domu. Le zakaj niso vsi takšnega mišljenja. Jih bo sploh kdaj izučilo?

No, pa gremo na svetlejšo plat zbora, ker nočem da to vpliva na mojo ljubezen do motorjev.

Vse je v glavi!

Zbrali smo se na Kersnikovi in bili prav lušna skupinca:

Prvič se nam je pridružila tudi moja sodelavka Brigita.

Majčka rojena za moj hrbet 😉

Končno prvi dve najini skupni moto sliki.

Na skupni vožnji so se nam pridružili tudi poštarji 😀

Pokali za zmagovalca družabnih iger so čakali…

Tudi motoristi nismo več varni pred politiko.

Jao jao, Peče.

Pa smo se sukali…

in “napadali” –> Spartaaaaa.

Mad Max

Legenda videa in slike 😉

Brez kurjenja gum tudi tu ni šlo.

In pa še baby moto 😉

Več slik lahko pošpegate TUKAJ.

Zdaj pa jo šibava proti Pragi – “Ou maj gad – Ic m`talika” 😉

Published in: on 2 junija, 2008 at 5:45 popoldan  33 komentarjev  

Idealen začetek dneva je…

… ko se v toplem – sončnem jutru spraviš na motor in odpelješ …

(no, lepše bi bilo v smeri morja) proti službi.

Obožujem poletje in motor.

Published in: on 29 maja, 2008 at 6:05 dop  27 komentarjev  

Amerikanos

Ker obljuba dela dolg… in ker sem vam včeraj obljubila objavo foto materiala ameriških makin,… vam spodaj nudim na ogled ameriške lepotice in lepotce:

Se je dalo kar nekaj dobrih komadov videt,…

presenetila pa je tudi nova, rdeča, divja, nevarna, seksi Corvette, ki je samo za nas zbrane pokazala, kako se v 10 sekundah pusti pol gume na asfaltu, pol pa na blatniku avtomobila.

(škoda dnarja, če mene vprašate)

“Dišalo in kadilo” se je še dolgo za tem.

 

Published in: on 20 maja, 2008 at 5:33 dop  2 komentarja  

Jermenarji

Glede na to, da je bila tekma jermenarjev čisto blizu nas – na poligonu Šempeter smo si seveda morali ta cirkus pogledati tudi v živo.

Vztrajnostna dirka z jermenarji poteka takole: trije vozniki imajo en “dirkalnik”, na katerega sodniki namestijo štartno številko in časomerilec. Po pravilniku naj bi bili mopedi popolnoma serijski oz. vsaj navzven morajo zgledati “originalni”,… vse kar je notri skrito ni važno. Vozili so od 14h do 20h, saj je to tekma vzdržljivosti “motorjev”,… in seveda hkrati tudi voznikov. Za pogledat so prav smešni, ker so v popolni motorski opremi,… na teh malih prdecih. Sam ene par jih je pa “letelo” k hudič. Mi smo si jih na hitro pogledali, jim s pogledom sledili še par krogov in jo mahnili naprej, saj nas je firbec vlekel v Nazarje, kjer se je zgodil zbor ameriških vozil. Ja, tudi tam je bilo kaj za videt,… a to pa je že “material” za naslednjo objavo, o kateri boste lahko več prebrali jutri.

Published in: on 19 maja, 2008 at 5:56 dop  Oddaj komentar  

Staaari rokeri

Zgodila se je moj čisto prva, taprava, samostojna motoristična tura proti morju. Kadar se peljemo proti morju bi moja guzica komot zdržala tut 1000km če bi blo treba, ker morje je le morje – in tako me ta (skupaj dobrih 500km) vožnja ni popolnoma nič utrudila, res pa je, da sva si “riti in roke” dodobra utrdila v prejšnjih dveh vikendih, ko sva na vsak vikend nabrala po 500 km. Občutek ko s svojim motorjem počasi pelješ tik ob obali je neopisljiv. To je nekaj za kar moje srce bije. No, zdej sem pa že kr prevč not padla.

No slik se mi ni dal rihtat, okvirjat (ce ima kdo fajni program za štancanje okvirjev, da ni treba vsake posebej, mi nej javi prosim),… ker jih je preveč zato bom kr mini galerijo objavla, najbolj zagreti bose pač morali klikat na vsako posebej. (ampak se splača 😉 )

Štart v Šempetru je bil ob 9h in tako je točno ob zmenjeni Gregov plavi BMW K100RS, tastov rdeči BMW K100LT, prijateljev rdeči Kawasaki VN1500 in moja črna lepotica nad lepoticami do konca spedenana Yamaha Virago 250 zarohnel v smeri galebov, borovcev in sonca. (številka na števcu kaže: 40058km)

Razlog za morsko turo je bil moto zbor MK Staaari rokeri v Umagu – kamp Stella maris. Na koncu sva kot ponavadi seveda spet ostala sama,… a je bilo vseeno super. Srečala sva celo par prijateljev… in vikend je minil kot bi mignil. Bil je velik zbor, ki se lahko primerja z večjimi zbori v Sloveniji, če ne največjimi. Večina je bilo seveda nas, potem so bili tukaj še makaronarji in nekaj hrdekov. Svakaaa čast pa gre organizatorjem, ker še nismo bili na zboru, kjer bi se vse začelo po planu ob uri. Od skupne vožnje, do družabnih iger… še na nebu smo zagledali oblak – motorista,… (glej slike). Pa ful se mi je dobr zdel, ker MI vozniki smo dobili zelene zapestnice na vhodu,… sovozniki pa bele,… in sevede se je men to (kot frišni voznici) fuuuuuul fajn zdel. Hehehehe – sem mogla kr poslikat. Aja, by the way nardila pa sma 425 slik.

 

Najbolj pa si seveda vsak motorist po dolgi prevoženi poti želi en fajni topel čist tuš, ki ti povrne energijo za pot domov, naslednji dan. Ni ga boljšga na zboru kot čisto pravi wc s tušem, da o čistoči sploh ne govorim, ker je bilo res vse tipi topi. Je bil rečmo wc sredi Umaga bolj umazan in manjši, kot tu na zboru. Pa še naj kdo reče da smo motoristi umazanci. Aja, kje sem ostala. No, ko smo prispeli do “kraja zločina”, smo se razpakirali postavili šotor za naju (no, pridn Grega ga je – ker edn je mogu pač slikat, ne 😉  klasika, ja ) in se odpeljali na skupno vožnjo, ki je vodila po poteh ob vodi, z dvema postankoma. Ko smo prišli nazaj, so želodčki zahtevali svoje in čevapčiči so bili super. Hecno se je navaditi na kune, a je šlo. Nato sva ostala sama, saj sta se tast in kolega vrnila isti dan proti domu. No, midva sva potem poslikala družabne igre: se nasmejala ob metanju mašine v daljino, vlečenje (edn celo s cokli) vrvi, ki ji bila privezana na tovornjak in pa počasna vožnja – kdo prevozi določeno razdaljo zadnji, ne da bi dal noge na tla. Tu bi moral posebej ocenjevati še umetnostni stil, ker so bili super. Po uradnem delu zbora se je vse malo umirilo in tudi midva sva šla malo počivati ob vodo. Ležalniki na plaži so čakali,… meduz na kupu še v življenju nisem vidla tulk,… a to najbolj zagretih kandidatov ni zmotilo in so pogumno zaplavali. Seveda je bilo potrebno še v center Umaga pogledat, kjer se je na trgu odvijal skorajda mini moto zbor, saj je lepo število motoristov zavilo v center. Po pizzi pa sva se odpravila nazaj v kamp,… topel tuš in to je to. Ker sva predvidevala da bo noč spet glasna (kot se za moto zbore spodobi) – in ja, nisva se zmotila, sva okoli 23h raje kar zaspala,… dokler se je zaspati še dalo… in zamudila koncertni del zbora. Ampak ni panike, slike so na netu, slišalo se je vse (še predobro – alavera za štoflce v ušesih) pa zjutraj sva bila vsaj spočita, ker je bilo zanimivo gledati vse ostale, nenaspane, zakomirane, utrujene, ravnokar zaspale motorske kolege.

Zjutraj naju je prijetno zbudilo toplo sonce in ob 7h sva že pakirala, saj je treba dan izkoristit tako kot se reče. Malo pred 8h me je na vsezgodaj v dobro voljo spravil naš carinik, no Grega pravi da je bil policaj,… ko me je smeje vprašal da če sem včeraj prečkala mejo na drugem prehodu,… in mi je povedal da takih rogecov (na čeladi) pa ne morš spregledat in da se me je zapomnil. 😀

Ob 8h sva v Portorožu nakupovala za zajtrk na plaži,… vmes malo pofotkala,… zaključila pa s kavo v Piranu in jo z napolnjenimi baterijami v glavi mahnila proti domu. Pred koncem pa sva se morala ustaviti še v Domžalah, saj je bil ravno na nedeljo zbor MK Vaški bojsi, katere sva ujela ravno iz vrnitve skupne vožnje in sva lahko vse pregledala v “sprevodu”.

Bajki si je doma pošteno zaslužil eno dobro kopel in glanc… potem pa ajat v garažo do naslednjega moto podviga. (številka na števcu je zvečer pokazala: 40550km)

Še več takšnih poletni moto vikendov si želim, saj je le ta minil brez motorskih nesreč – žrtev, zelo prijetno, ob morju, po dolgem času spet v šotoru, pod soncem in predvsem brez službenih, finančnih in podobnih prevelikih bremen. Se že veselim koncerta Siddharte v Ankaranu, kamor jo spet mahnem z mojo mašinco… do takrat pa uživajte vsak dan s polno žlico, kulkr se le da.

Published in: on 14 maja, 2008 at 5:36 dop  19 komentarjev  
Tags: , , , , , , , , ,