Po enem letu…

… sem se danes spet končno usedla na mojga VRAGECa.

Ja res je. Lani, ko je 1.septembra ClearBlue pokazal tisti modri plusek, sem razumljivo takoj pospravila moj motor v garažo in se ga do danes nisem dotaknila. Danes pa sem začutila da je pravi čas, da se koža spet naježi in da jo easy_riderka odprda v svet.

In sem šla…

Ampak kot da bi mi nekdo nagajal se je v momentu ko sem se usedla na mojga vragec uscalo. A ker ni zgledalo, da bo za dolgo sem šla. Nič me ne ustavi, ko si 1x nekaj v glavo zabijem, ja! Občutek odličen – slišati spet brnenje motorja pod seboj in seveda imeti oblast nad njim. Sedeti zadaj je nekaj čisto drugega. Spredaj je pa fajn! Pogled na stanje kilometrov: 43075. Bila je kratka a sladka tura, ker so črni oblaki pridno bdeli ves čas nad menoj si nisem privoščila orng kroga.

Paše paše. In še bo. Anže se je pridno potepal po Šempetru in ni imel nič proti da sem šla… je bilo pa veselje babice in dedija toliko večje, da sta ga lahko imela cele 3 ure 😀 Pa še bi lahko bila, sta rekla. Super je imeti toliko pridnih in fajnih kandidatov za varstvo 😀 Ati pa je še vedno bolan in čakamo da bo bolje. Ker se bomo šli končno skupaj kopat 😀

Z današnjo otvoritveno vožnjo, pa sem se dokončno poslovila od usnja, saj sem danes prvič testirala hlače iz tekstila (jakno že imam) in v teh norih poletnih temperaturah ne dam več usnja gor in pika. Tekstil je lažji, mehkejši, tanjši, ravnotako ne prepiha in zelo zelo zelo manj vroč kot usnje.

In ja. Hudičevo hudičevo zelo zelo sem gledala na števc, da ga ne bom spet posračkala. Ampak priznam, v avtu sem divjakinja, na motorju (vsaj kar se čoperije tiče) pa je itak do 90km/h najbolj prijetna vožnja in ni straha da prekoračim. Pa ka ti bo avto, če maš motor.

Šarku seka

Po dolgem času in po mnogih Anžetovih in koncertnih objavah je na vrsto končno prišel tudi Šark.

——————————————–

Ko Šarku spipa in mu en sam mali kamenček polepša dan.

Igra se kot mali otrok 😀

Tojnk, tojnk, tojnk. Tapka po kamnčku.

“Aaaaaarggggh”

Šark v rožcah

Pasja pomoč

Želim pomagati, ker pa je stvar “pasja” še toliko bolj in upam da se bo našel kdo:

Prijateljica nujno rabi pasje varstvo za en teden, ko gre na morje (od 27.6. do 04.07.2009). Če slučajno koga poznaš ali pa si sam/a pripravljen/a priskočiti na pomoč, bi bila zelo vesela če sporočiš kar tukaj na blogu med komentarji ali na moj mail, da se dogovorimo naprej kje, kako, zakaj, kako, kateri pes, …

Sej bi se odločila za pasji hotel samo je predrag in “prekrut”.  😦

Hvala, wof wof.

Kako sem končno spoznal Šarka

No, pa sem si ga končno lahko od blizu pogledal. Našega kosmatinca namreč. Prišli smo iz dolgega hitrega utrujajočega sprehoda in ker sta mami in ati vidla da je Šark dodobra utrujen in umirjen, sta se odločila za naše snidenje. Pa gremo kar lepo po fotkah. Kot mali-mini moj prvi strip 😀

Najprej me je od daleč opazoval in se nekako odmikal…

… nato je prišel bližje…

… potem pa ko je videl da ne grizem, se je kar ulegel poleg mene in se vrgel na hrbet… ampak mislim da je tu odigralo glavno vlogo ljubosumje, ker se je nekako vrgel mamici pred noge…

Potem se je moral še pri atiju pocartat, ker ga je strah pomoje, da imata zdaj samo mene rada.

Ampak je videl da je on še vedno njun lubček in mislim da me je sprejel, ker tisti njegov mehek – topli pogled z učki in njegovi uheki ki so bli čiiist dol,… pa nekako je kar puzal okoli mene. Ni bil jezen ali pa da bi lajal. Ja ja, sej sta mami pa ati ful pazila in bila pripravljena če bi bilo kaj,… (v tolažbo babici in dediju, ki se sekirata da ne bi skočil v mene).

Takole me je prišel od blizu pogledat, me je ful vohal 😀 Ampak mislim da ne bo problemov, ker ko je bila prijateljica Luna majhna kot jaz je bil tudi fuuuul prijazen in ni nikoli kazal znakov jeze nad njo.

Ko se oglasim da ful uheke gor, ker spuščam njemu neznane zvoke 😀

Evo, prijatelja 😀 (moj čuvaj)

Se mi že smeje

Hepi femili, sam mamice pa žal ne vidite, ker je snemala in slikala 😀 (da lahko z vami zdaj delimo naše spoznavanje)

Ko so me odnesli stran bi šel pa kar z menoj 😀 (jiiijej ga bova še biksala midva, ko bom malo zrastel)

Pa še posnetek:

Šark je pobegnil…

Ura 7:00 (za mene je to zdaj sredi noči), pride Grega čist paničen v sobo in reče: ” Eva zbud se, Šark je pobegnu”… Jst pa v eni sekundi budna kot ne vem kaj,… adrenalin našopan do konca v žilah,… utrip herca na polno,… “kaj, kje, kdo, kdaj, zakaj”,…

———————————————————-

Potem pa se s sumljivim nasmeškom (že oblečen in pripravljen za odhod v službo) mirno uleže zraven mene, mi da lupčka in reče: “prvi april”.

Pa sej to ne morš verjet. Šok do konca,… ampak priznam letos mu je uspelo, ker ponavadi vsako leto meni uspe prvi, ker pol naslednje potegavščine niso več toliko vredne kot tista taprava taprva. O ja, sam ga še bom danes. Ne  ne, ne bo tako pocen skos pršu!

Hihihihihi…

Je tudi vas že danes morda kdo pošteno nateg…..? 😀

———————————————————–

Aja, by the way, se mi je pa danes sanjalo da ko sem šla na wc —> da se je začela akcija, ker se je Anže odločil da pride ven 😀  (me zanima če tudi za sanje velja 1. april)