Sarajevo 1.del

Naš vikend potep po Sarajevo sem se odločila predstavit v treh delit. Prvi bo tisti žalostni povojni del. Drugi bo pokazal lepote Sarajeva. Tretji pa naš žur večer.

—————————————————————–

Žal te na vsakem koraku čakajo žalostne otroške učke in še bolj pretresljivo – odprta otroška dlan iztegnjena predse. Prvemu, drugemu, tretjemu še daš, potem pa enostavno vidiš da je tega preveč in da nikakor ne bi mogel dati vsakomur. Ko pa od lokalne vodičke izveš da dejansko vsak dan posebej te uboge otročke razdelijo “naključnim” mama, je pa tak konec. Dejansko nimajo nič od otroštva, igranja, razigranosti, smeha, veselja, ljubezni, cartanja, toplih oblačil, zdrave hrane. Od malega naučeni prosjačit in živeti na ulici 😦

Ja, naši mali zlati lumpi še vedo ne, kako lepo jim je. In prav je tako, ker zakaj jim ne bi nudili ljubezni in topline če to zmoremo. Če pa bi človel imel vpliv in dovolj denarja za vse te uboge sirote, bi vsekakor pomagala tudi vsem njim. Res te pretresejo tiste žalostne učke in mali drobni premraženi prstki ki se stegujejo proti tebi. Mogoče še toliko bolj odkar imamo našo malo bibo doma.

Na stenah hiš so še dobro vidne sledi vojne in kar srh te spreleti ko vidiš vse te luknje. Si ne morem predstavljati kako hudo je moralo biti.

Pogledali smo si tudi tunel, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva leta 1993, izpod steze letališča, pod nogami vojakov Združenih narodov in le 50 m vstran od položajev vojske Republike srbske, ter je povezoval dva položaja bosanske armade. Predor je bil dolg okoli 720 m in visok okoli 1,50 m, na nekaterih delih pa do 1,80 m. Predor so v uradnih pogovorih med bosansko armado in modrimi čeladami imenovali kar »predor, ki ga ni«, ter je bil največja skrivnost Sarajeva. Po njegovi zaslugi je v oblegano Sarajevo prihajala hrana, orožje, cigarete in drug prepotreben material. Izkopali so ga prostovoljci, ki so delali v osemurnih izmenah. Celotni izkop je bil opravljen ročno, s krampom in lopato, material pa so odvažali na samokolnicah. Dela so so pričela januarja 1993 in se končala šest mesecev kasneje. 30. julija 1993 sta si dva moža, ki sta kopala vsak iz svoje strani, podala roke pod stezo sarajevskega letališča. Leta 1994 so v predoru postavili tračnice, po katerih so premikali mali voziček. Danes je ohranjenih samo okoli 20 m predora, preostali del se je porušil.

Morgan Freeman na obisku.

Posnetki iz vojne (posneto v živo iz ulic) pa te res pretresejo in zaveš se kako grozovita je vojna. Ko vidiš mamo kako komaj z otrokom v naročju leti po ulici da bi se skrila na varno,… ostrostrelcu pa je malo mar kdo pade dol… samo da bo le zadel svojo živo tarčo 😦 In tisti najbolj kruti pokoli – žive otroke in žene naj bi metali v ogenj. Človek ostane brez besed!

Kaj vse zmore človeška gola roka in upanje na rešitev. Brez strojev in tehnike.

Sarajevo je že prišlo k sebi, luknje na hišah se zakrpajo, a spomini ostajajo. Verjamem da bo trajalo dolgo časa – več generacij da bodo grozote počasi zblede iz spomina ubogih žrtev in njihovih naslednjikov.

Toliko o žalostni plati našega potovanja, naslednja pa bo obljubim – lepša!

Sarajevo v barvah

Pretekli vikend sem se potepala s sodelavkami po Sarajevu. Prva objava bo pisano obarvana (tržnica) in bolj redko besedna. Ni časa trenutno,… tempo fešt, praznovanj in potepanj je premočan. Sledijo pa definitivno še bolj zgovorne objave iz potepanja po Sarajevu.

Tolk za zdej, se slišmo in vidmo kasnej. Mvuaaa. :p

Jst te/se dam na balon

Sicer zeeeelooooooo zlajnan komad skupine Nude, ampak za soboto dopoldan kot naročen 😉 Ker moj dragec kmalu praznuje prvo 3ko 😀 sem mu za okrogli rd podarila polet z balonom, ki se je super poklapal z mojim darilnim bonom, ki sem ga dobila od mojih – za rojstni dan slabo leto nazaj. In sva sla…

Up we go 😉

Sobota ob 9h,… pomoč pri “sestavljanju” balona,…

potem pa …

Čista uživancija. Mirno potovanje – lebdenje, opazovanje hišk, avtomobilov, ki so kot majhne igračke, ki bi jih kar prijel in z roko vozil po cesti, kot to počnejo otroci 😀 Super.

(letališče Levec)

Vrbje

Žalec

Mozaik 😀

Hmelj&Koruza

Levec

Še zajčka smo ujeli med tekom. Kot se za balonarje (in poštarje 😀 ) baje spodobi nas je jezno “pozdravil” pes pod nami, pomahali smo otroku na vrtu, naredili prijeten krog Levec – Plava Laguna – – Levec – Petrovče – proti Žalcu in NeMorešVerjeti se vrnili v Levec. Tu ni krmila in gasaaaa, tu je samo košara, balon in topli zrak. Ostalo je usoda. Bilo je nepozabno, brez pikice strahu. Še bi. Takoj!

Dosegli smo 1200m, kjer je gospod ki je letel zraven iz nahrbtnika potegnil ravnoprav hladen šampanjec in 4 plastične kozarce 😀 Nazdravili smo abrahamovki, ki je letela z nami. Super, sej pravijo da nad 1000 ni greha 😀 In smo nazdravili 😀 še Gregovi 30ki in mi2 za najino bližajočo se 2 obletnico poroke (na 9 podlage!) in Anžetovemu letu in pol. Vse na kupu 😀

V Sloveniji imamo 60 balonov, največja košara pa sprejme 32 potnikov. Letijo tudi na/d Triglav. Verjamem da mora biti to še bolj fascinantno in nepozabno. A za začetek je bilo tole več kot dovolj…

Tik pred pristankom naju je prišel pogledat najin Anže, saj je popolnoma obseden – navdušen nad baloni. Tokrat mu je bilo seveda še toliko bolj zanimivo, ker sva iz košare pod balonom prišla midva in da je potem lahko balon videl tudi v živo od blizu. Hvala babi in dedi za akcijo 😀

Zložen balon je ena mala kroglica, na kateri smo na koncu pozirali 😀

in seveda tudi najin lump 😀

Sledil je obvezen krst,…

posip s travo po glavi – simbol pristanka – kjer pristaneš to dobiš (trava – zemlja – blato … 😀 ),

požig las – simbol ognja med poletom

in šampanjec – simbol zraka med poletom – ki so ujeti v mehurčkih ;D

Seznanjena sva bila s pravico – hkrati pa je to tudi dolžnost vsakega novopečenega balonarja – runda v gostilni 😀 In tako se je prijetno dopoldne zaključilo ob klepetu in kavi v bližnji gostilni.

Za nama je dan, ko sva postala Baron in Baronesa plemenita Levška 😀

Še bi! 😀

Adios amigos pa srečno kekec

… me ni.

(vir)

” Smisel življenja je ležanje na plaži,
z možgani na OFF in Radlerjem na straži.
Visenje v mreži med dvemi drevesi,
slalom med valovi in borovci na strehi.
Smisel življenja je jahanje oblakov,
pihanje v sonce in lomljenje korakov.
Sanjanje Radlerja v mrzlem super stanju,
piknik z mravljico in miškotom v banji.”

Tržnice sveta

V Mercator centru v Celju se od 26.marca do 9. aprila odvija fotografska razstava Benke Pulko.

Seveda smo morali pozdraviti našo carico in na hitrco prisluhniti novim foto zgodbam, ki jih še nismo spravili pod streho 😉 (ma me drži da vzamem Pocestnico še 1x v roke in jo spet pošteno preglodam od spredi – zadi & zadi – spredi!) Na hitrco pa pravim zato, ker smo po zaključku že šibali naprej proti Mariboru, da smo si “spucali” ventile in namučili glasilke na koncertu rokerjev Parni Valjak.

Torej… že z razstavo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju me je popolnoma osvojila. Ma to kr padeš not, fotografija oživi, liki izstopijo s platna, vse postane živo,…

Poslušanje tako pozitivnega, prijaznega in toplega ženskega bitja ti napolni baterije do konca in kar še in še bi… poslušal v nedogled…

Odlične fotografije, odličen izlet okoli sveta v slabi urici. Vsi ki pa ste žal zamudili naš svetovni sprehod, pa si lahko fotografije s kratkimi opisi ob njih ogledate še do 9. aprila.

Ja talisman je blo treba kupit. Nalepka bo romala na moj motor (za “asfaltno” srečo), zapestnica pa na zapestje (za srečo vsak dan in vsepovsod). Vsaka kroglica na njej predstavlja eno uro dneva in vsako uro si je potrebno reči: “Uspelo mi bo… verjamem vase,… zmorem… ” ! ! ! Volja je tisto kar nas žene in naj vas žene še naprej!

V Mercator pa le skočte uč na fotke vržit !!!