To je to

Nekako z novim letom ljudje sprejemamo nove odločitve. Je prelomnica. Priložnost začeti znova. Končati. Začeti. Zaključiti. In JA, moj blogec je prišel do točke, ko se mi zdi škoda silit z objavami, samo zato da so in hkrati škoda za vedno rečt KONEC. Tako da je padla odločitev. Počitnice. Blog bo še vedno odprt in čakal na “plodne” dni ;D Do takrat pa srečno in se vidimo na anze.cotic.si

V 2013 pa vam želim neskončno zdravja. Če bo zdravje bo vse! baj baj

Published in: on december 31, 2012 at 10:23 popoldan  11 komentarjev  

Bohemi

Sneg. Pa še malo snega. Pa še sneg na cesti. Pa še kr je padal sneg. Ampak koncert ni bil preklican, karte so čakale, mi se veselili že zeeelo prej in enostavno smo spet morali biti tam! Tam kjer je lepo in kjer se grejo rock n roll ;D Na koncertu Bohemov, seveda ;D Do Trbovlj smo uspešno prisankali z našo (ne daj se!) Mazdico in slabi dve uri uživali ob nam vsem ljubem bendu, oz. ansamblu kot oni sami sebi pravijo ;D In jst tumpa sem fotoaparat pustila v avtu. Aaaaaargggggh! Zato ni nobene druge odrske fotke 😦

Grega, Eva, Katja in Aleš. To smo mi ;D Čisto pravi rockerji!

Super vzdušje, super osvežitev v bendu (kitarski del skupine) in super slišati nov komad Na drugem bregu.

In mi bi še! Še novih, svežih komadov. Ne da stari niso dobri, ampak vedno paše kaj novega, mar ne? No, pa še super parček smo spoznali, s katerim smo potem zaključili večer s slastnim prigrizkom v bližnji pizzeriji. Pa nej še kdo reče da je FB slab! ;D

Aja, za konec pa še moje skromno mnenje: Bohemi so čist dost dobri in čist super komade imajo, da ne vem zaaaaakaaaaaj morajo čiiiiist preveč tujih komadov igrat na koncertih, znova in znova. Sej imajo svojih tapravih štiklov več kot dovolj!!! In pika! C c c, ne tega delat! Mi (in verjetno večina poslušalcev) pridemo na Boheme, ne pa na Lady GaGa, pa BonJovija, pa take… Komaj čakamo novih koncertov… Upamo da v naši bližini. Do takrat pa …  mejte se radi! ;D

Published in: on februar 15, 2012 at 8:18 popoldan  10 komentarjev  

Tattoo konvencija

To je bilo nekaj za mene, da sem enostavno morala biti tam. Končno nekaj zanimivega, novega v Celju. Za prvič rečem da lušno, a malo majhno. A verjamem, da bo glede na število obiskovalcev in glede na vse kar se je dalo videt – iz leta v leto boljše. Treba je začet,… potem pa bo raslo in raslo. Sigurno! Všeč mi je bilo, ker je bilo za videt veliko akcije v živo. Tam je bil tudi najin tattoo mojster Tomaž Vaš – mesec za mojo naslednjo tattoo akcijo je rezerviran :D. Valda da če imaš prvega lumpa na svoji koži vpikanega, sledi tudi naslednji 😀  Komaj čakam.

Prebadanje je sicer men kr neki, je pa zanimivo gledat mojstre prebadanja v akciji. Še bolj pa žrtve :p


Najin mojster 😀

O ja, tudi kri je tekla. Zelo!

Tekmovanje za najboljšo tetovažo.

V planu so pri gospodični bile obe nogi, pa si je kaj kmalu premislila in ostala pri eni :S

Ok, tole imam že lep čas. In to je še ok – za mene – v mojih mejah normale. Kaj več – oz. kaj druga pa ne bi prebadala.

Published in: on oktober 13, 2011 at 6:32 popoldan  Comments (1)  

Eva v Evi

Zahvaljujem se Manueli, da sem le prišla do scan-a kot se šika. Sama imam sicer skener, ampak pod debelo plastjo prahu, pajkov in ne vem kje zadaj tam med vso kramo,… Tako da mi je res priskočila na pomoč 😀

Evo, za vse tiste ki me niste ujeli v Evi 😀 – kliknite na sliko spodaj in si preberite celotni intervju.

Published in: on oktober 26, 2010 at 7:14 popoldan  3 komentarji  

Bolnišnica Franja

Sicer je od našega službenega izleta minilo že kar nekaj časa – sem definitivno dolžna tole objavo. Med drugimi smo se ogledali tudi vojno partizansko bolnico Franjo, ki jo je septembra 2007 dobesedno zradiral hud naliv. In ker smo te dni spet v norem deževnem divjanju, sem se spomnila da vam pokažem nekaj fotk iz našega potepanja po Sloveniji.

Predvsem sta najbolj šokantni resnični zgodbi, ki ju dodajam spodaj. Ogled je bil zanimiv in človek kar ne more verjet kam so takrat vse te barake skrbno skrili – skorajda v živo skalo. Verjetno pa bi bil ogled barak bolj pristen pred tistim neurjem in obnovo, saj rahlo zmoti vonj po novem, a vseeno menim da so se odlično odrezali pri obnovi in s trudom skušali vrniti bolnico v prvotno stanje. Priporočam ogled! Srčno upam da se zgodba z neurjem ne ponovi!

Vsaka baraka je označena s številko in imenom (kuhinja, doktor, konec upanja, operacije, osebje,… ) v njej pa lahko najdemo opis dogajanja v posamezni baraki in po eno (pretresljivo) resnično zgodbo…

Stresssseee te:

Takole je zgledal rentgen.

Operacijska soba. Ne predstavljam si kakšne nečloveške “mučilne” bolečine in hude okužbe so sledile ob – po posegu.

Kirurgija…

V času našega obiska lep nedolžen potok… pre 3 leti pa uničujoča podivjana reka.

Sprejemna pisarna v ambulanti. To je to.

Varno skriti pod krošnjami dreves.

Brez njega ne gre / ni šlo…

Published in: on september 19, 2010 at 7:20 dop  Oddaj komentar