Velika planina in čudovita sončna sobota

RF je za svoje izžrebance organiziral enodnevni izlet – pohod Mala – Velika planina. Ker je moja sestrca zaenkrat še RF sodelavka, sva se jim tudi midva pridružila. Že ob 7h ko smo vstali je bilo jasno, da bo to en čudovito sončen dan. Zbrali smo so v Gornjem gradu pri cerkvici, kjer so vse skrbno odkljukali, okrepčali s tako imenovanim “antifrizom”, nato pa smo jo vsi skupaj mahnili proti cilju. Hoja je bila prijetna, ravnoprav številčna družba, sončno vreme in seveda Šark v glavni vlogi. Seveda ni smel zgrešiti niti enega mini jezera, ki so se vrstili po poti. Ob prijetnem spremstvu dveh vodičev, ogledu originalne Velikoplaninške bajte, cerkvice, slikanje s pastirjem, degustaciji sira in čudovite narave smo prispeli do koče Zeleni rob, kjer smo se okrepčali z dobro domačo pečenico in kislim dušenim zeljem z ocvirki, ter kruhom. Niso manjkale niti domače borovničke, ki jih razglašam za najbolj dobre na svetu, pa čeprav sem samo jezik not pomočila, ker mi moje trenutno stanje kaj več pač ne dopušča. Potem smo malo še zaplesali na zvoke harmonike, kjer naša Diana ni in ni mogla nehati plesati 😀 –  in se ob 15:30 počasi spustili nazaj v dolino. Bila je čudovita preživeta sobota, sonce pa je pustilo sledi tudi na naših obrazih, saj je zvečer obraz še vedno sončno žarel. 🙂

____________________________________

Smileeee 😀

Ima kdo mogoče sončna očala?

Domači sir

Slikanje s pastirjem:

E & G

Jankec in Diana 😀

Naša skupina

“špegu” odsev

Ravnokar iz vode

Originalna bajta – zdaj muzej

Najbolj njami njami borovničke na svetu – jih zmiksajo.

Mmm, domača tradicionalna hrana.

Pleši pleši Diana.

Pastirjev spust v dolino.

Gremo domov.

Published in: on 12 oktobra, 2008 at 7:33 popoldan  99 komentarjev  
Tags: , ,

Bio vrečka ?

Tole res pozdravljam če je le vse res kar piše. Zadnji čas da se je malim, rahlim, neuporabnim, množičnim plastičnim vrečkam pridružila tale bio, ki naj bi bila narejena iz krompirjevega škroba in katero lahko po uporabi odvržete na kompost! Odlično!

Published in: on 29 septembra, 2008 at 5:00 dop  76 komentarjev  
Tags: ,

Malo mešano

Slike “nastale” na našem vikendu.

(ki pa se zadnje dni spreminja v pravo vilo 🙂 )

KOBILICA

GRČA

ZADETEK V POLNO

OREHI – potica bo!

ZVONČKA

Published in: on 11 avgusta, 2008 at 5:41 dop  7 komentarjev  
Tags: , , ,

Slovenija, od kod lepote tvoje?

Kot lani, smo se tudi letos dva dni z motorji potepali po naši čudoviti deželici – tokrat po gorenjskem koncu. Stanje na števcu je na koncu bilo 430 km. Naša pot:

Šempeter – Vransko – Kamnik – Kranj – Jesenice – Kranjska gora- Planica – Vršič – Trenta – Bovec – Tolmin – Most na Soči – Soriška planina – Nemški rovt – Bohinj – Bled – avtocesta Ljubljana – Šempeter.

Letos (ženski del) samostojni na poti 🙂

Dobrih 25 ovinkov je za nami in prispeli smo na 1611m visok Vršič,

ki je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Gorenjsko s Trento. Cesto preko prelaza so zgradili med 1. svetovno vojno vojni ujetniki, predvsem Rusi. Med vzpenjanjem smo se peljali mimo Ruske kapelice, ki je postavljena v spomin več kot 300 ruskim vojakom ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Zgradili so jo leta 1916. Od njej pa je tudi grob teh vojakov. Ravno v nedeljo je bila obletnica spomina na to nesrečo. Prelaz je precejšen del leta zaprt zaradi snega. Vršič velja za eno pomembnejših izhodišč za planinske ture ali krajše sprehode po bližnji okolici.

Na Vršiču smo počivali in se razgledali naokoli, saj nudi sam vrh čudovit razgled naokoli. Vožnja po teh krajih je čudovita, saj ni bilo vroče, vsak ovinek pa predstavlja nove – dih jemajoče – razglede na mogočne gore. Na Vršiču sem še hitro slikala mojo novo gumo, na kateri so se (še) držale še guma-nitke, po katerih je nova guma tudi prepoznavna. Ko smo prišli domov, teh seveda ni bilo več :).

Po približno 48 ostrih – strmih ovinkih smo prispeli v kamp Trenta, kjer smo prenočili tudi lani in ker smo bili lani zelo zadovoljni smo se tudi letos odločili za ta kamp.

Celo lastnik se nas je spomnil in z Brigito po novem označil kot samostojne motoristke, saj se je spomnil, da smo bili lani še skupaj na dveh motorjih. 😆

Moja zaščitnica 😉

Po uspešno postavljenih šotorih se je prilegel deci civčka in pa sproščen čvek ob Soči 🙂 Vsi pridni planinci v kampu so hitro zaspali, saj jih je verjetno zjutraj čakala že zgodnja ura vstajanja mi pa smo lahko malo potegnili v noč 🙂

Turbo hitri in super naravni hladilnik pira 🙂 (voda je tako čista, da se na sliki sploh ne vidi)

Turkizna čistina.

I believe I can fly…

Ko se večina že spravlja spat in se kamp umirja…

… mi šele začenjamo 😉

In ha-ha-ha in ho-ho-ho

Zjutraj se prileže kavica (udarili smo kar dvojno kofein rundo) 🙂

Mini žlička… komaj mešaš.

Pred odhodom pa je čas še za fotkanje

Domač muc – pravi fajter.

Če se zjutraj kdo prav čas ne zbudi, ga vrže pokonci pravi glasni petelin 😉

In mahnili smo jo v dolino 😉 kjer smo se okrepčali za nadaljevanje poti. Ker nam je ostalo še nekaj denarja 😆 sma z Brigito sevede morale pisati eno lepo kartico v službo za lušte 😉

Narava tukaj je res noro lepa. Človk bi si dal vgradit kr en mini fotoaparat v oči in potem za vsak ko pomežikneš bi se slika nekam shranla,… ker je res noro.

Lani ko smo se peljali skozi Bovec so na Soči ravno tisto soboto snemali Narnio… letos pa je spet ravno na to soboto bila premiera 😉 Povzetek si lahko pogledate tukaj.

Kratka pavza na Mostu na Soči

Levo se vidi del lesene konstrukcije, kjer so se v nedeljo odvijali skoki v Sočo.

Skok:

Malo afnanja ne škodi 😆

Nadaljevali smo pot proti Soriški planini, kjer smo imeli kratko pavzo, da so se naše tazadne malo spočile 🙂

Pot nas je v nadaljevanju vodila proti Magdinem vikendu (Brigitina cimra iz šolskih let) kjer smo bili sredi čiste neokrnjene čudovite narave postreženi kot kralji. Pa nej še kdo reče da so gorenjci škrti.

Za očke spočit.

Smisel življenje je ležanje v mreži 😉

MMMmmm, diši.

Ker se je začelo rahlo oblačiti, smo se napakirali nazaj na motorje in jo mahnili direkt proti domu.

Kljub zelo različnim vremenskim napovedim za petek in soboto se je na koncu vse dobro izteklo, le na koncu nas je za piko na i “rahlo” namočlo. A tako zdaj vsaj (preizkušeno) veva, da sva kupila v redu nove gume, ker so bile v dveh dneh testirane na soncu, pesku, blatu, travi, kamenju in na koncu še dežju. Definitivno pa bo potrebno kupiti močnejši motorski dežni kombinezon, ker ta za “skoraj zastonj ceno” je šel po gobe 😦

Naslednje leto ta naš moto road trip definitivno ponovimo.

Published in: on 28 julija, 2008 at 6:00 dop  8 komentarjev  
Tags: , , , , , , , ,

Prvi tek letos

42-17689199.jpg

Pomlad je tu, dan je daljši (ja hudo težko se je blo po novi uri vstat zjutraj), sončni žarki in bolj toplo vreme kliče ven. S fitnesom sva zaključila in zdaj bova migala zunaj. Super je da se spravma oba, ker sva tak drug drugmu za motivacijo,… kadar pa grem sama –> pa muziko v ušesa in gremo. 😉

23245093.jpg

Mal paše zamenjat športne aktivnosti, ki ustrezajo letnemu času, tako sva v soboto odtekla najin prvi tek, v nedeljo je padel že drugi… Ker je bil Šark čez vikend v Šempetru seveda ni imel nič proti ko smo šli skupaj na en jogging ob Savinji. Super je ker je Savinja v neposredni bližini in mi je fajn ob njej al se sprehajat al tečt,… al na kolo it. Pa ful je fajn (kadar se med vikendom dovolj dost zgodaj vstanem) ker večkrat (vsaj lani mi je to velikokrat uspelo) med tekom naletim na zajčke in pa srnice. Popoln stik z naravo. Fajn res. Tak da zdej sem ponovno spet zunaj, zunaj in še 1x zunaj. Fitnes pa bo do pozne jeseni počakal, ker mi je zdaj veliko lepše biti zunaj na zraku, kot pa v telovadnici.

Published in: on 31 marca, 2008 at 5:13 dop  2 komentarja  
Tags: , , ,