V primerjavi z včerajšnjim dnem je bil današnji res fajn. V službi je z mislijo na podaljšan vikend 8 ur minilo kot bi mignil. No, pravzaprav 6 ur, saj lahko (vsak dan pred praznikom) končamo z delom ob 13h, kot pri petkovem urniku. Sonce nas je s svojimi že čisto pomladnimi žarki kot magnet vleklo iz pisarn in tako nas je večina (z mano vred) točno ob 13h zapustila delovne prostore.
Pomladna toplota mi je zelo prijala in sprehod s Šarkom je bil kot naročen. Tudi Šark se v teh dneh prav rad nastavi soncu in zadrema na toplem. Z mamico sva se kot vsak konec tedna dobile še na (mmmmm, petkove so najslajše 🙂 ) kavi, potem pa hitro domov, ker… jaaaa, po pošti je prispel nov, lep, svež, dobr, fajni, oh in sploh Canon.
Grega si ga je končno le privoščil in tako “potešil, no izpolnil dolgoletno željo.
Povod za današnjo objavo pa je bil (ko sem na rdeči čakala zeleno luč) mimo rolajoči se – novopečeni očka, ki je na rolerjih “sprehajal” otročička v otroškem vozičku. Joooooo in spomnila sem se na rolanje. Komaj čakam sonce, čiste ceste, jaz, rolerji in Šark. Super za sprostitev, razmiganje in hkrati super sprehod za psa. No, kasneje (upam da nekoč) tudi otročička.
Rolanje je moja droga. Tako kot so ljudje navdušeni nad smučanjem, kolesarjenjem, … je meni rolanje nekaj najboljšega za poletne večere. Če nimam “opreženega” Šarka za celjsko turo, pa si v Šempetru naštimam “muz`ko” v ušesa in odfuram svojo “savinjsko” turo ki zgleda nekako takole: čez Šempeter, v Podlog (kjer se, če se ustavim na pjači pri Brigiti,… moja pot ponavadi tudi takoj konča, zato moram letos obrati raje turo v nasprotni smeri, da v Podlogu že zaključujem) no, sledijo Gotovlje, Žalec, Roje in nazaj proti Šempetru.
Nestrpno pričakujem še malo bolj tople dni, ko bom lahko “zakurbala” mojo (slika spodaj) nožno mašino. O ja, brez skrbi, tut motor pride na vrsto, sam mislim da bodo rolerji prej v akciji, ker ni potrebno res toplo vreme, kot za bajkanje. 😀
Moji Salomon-ci:
Easy_Riderka - get your motor running 