Hotel KI TO NI ! ! !

(vir: http://www.celjska-koca.si/)

Danes sva kot v zahvalo za ves vložen trud in skrbi (za najino poroko) peljala najini družini na zahvalno kosilo. Bil je lep, zelo sončen nedeljski dan, kot naročen za mini družinski izlet s “prijetnim” kosilom. Vsaj želela sva, da bi bilo prijetno. Da pa bi bilo to kosilo malo drugače kot ponavadi – nekaj posebnega in da bi bila tudi lokacija malo bolj zanimiva sva se odločila za “hotel” Celjska koča. ( … bralce te objave od tu naprej prosim za razumevanje in se že v naprej opravičujem za morebitne kletvice, a v tokratni objavi žal brez njih ne bo šlo, pa na pravopis bom tudi pozabila, ker se da tako bolj z občutkom izliti svojo jezo).

——————————————-

Pridemo mi ob 13h gor, se usedemo za našo rezervirano mizo in čakamo. Pa čakamo, pa še kr čakamo,… da ne omenjam ledenega mraza v koči, oz. prepiha da te odpihne. Še zunaj je bilo bolj prijetno, tako da smo jedli oblečeni. Ko končno pridivja mimo natakar češ da imajo noro gužvo in da kaj bomo pač za aperitiv popili, če že mormo ne. (ja galih tak občutek dobi človek). Pa kaj mene briga kaka gužva je, če vejo da so nedelje divje si pa organizirajte ekipo, sploh če se človek prej najavi in rezervira prosto mizo – pričakuje da bo vse teklo ok. Ko sem bila nazadnje (prvič) gor, je bilo vedno vse ok in toplo in lepo in hitro in okusno, zato nisem niti pod razno dvomila v današnje kosilo. Ok, naročimo aperitiv in on gre. In potem spet čakamo, in še kr čakamo,… v glavnem čakanje, ja. Pa prinese aperitiv in potem on kr namesto nas naroči,… “aha kar 10 kosil ne? ” Halooooo prosim, NE! Po telefonu sem rezervirala mizo za deset oseb, naročili pa naj bi ali nedeljsko kosilo ali po naročilu. In on men nazaj da on je bil seznanjen za kosila in to je to. Ne, ne ne “dragi moj” – ne bo čist tak sem mu še enkrat dopovedovala. Cel dan je bil eno veliko odgovarjanje oz. zgovarjanje z njegove strani.

(vir: http://www.celjska-koca.si/)

Na sliki se lepo vidi mizo in stole okoli mize,… pridemo pa gor in so tisti ki so sedeli s hrbtom obrnjeni proti šipi sedeli na klopi brez naslonjala. Čudno, ampak ok. To še gre, rečmo. No, potem le prinese EN jedilni list, bilo pa nas je DESET!!! Ko si ga nekako uspemo vsi pogledat, smo se vsi raj odločili kr za kosilo, ker ponudba po naročilu ni ravno pestra pa še 10x dlje bi verjetn čakal (sej ne me zdej imet za neko oh in sploh razvajenko, sam če se gredo hotel, bi človek pričakoval postrežbo in ponudbo na rahlo višjem nivoju, no!). Moja in Gregova sestra, sta si pač namesto mesa zaželeli brezmesno glavno jed. Mu to nekako dopovemo on potrdi da seveda kao ni problema, da bodo meso zamenjali že s čem brezmesnim. No, nam prinese on (po dolgem čakanju spet seveda) predjed –> rezino rumenga koreja, rezino rdečga koreja, rezina pese in list solate. A runkl so pa pozabl? Pa ga vljudno prosim da bi pijačo tudi želeli naročiti, pa spet on men: ” ja takoj sam počakite da vam razdelim predjed no, ker je gužva in ne morm vsega”. Pa ok stari, a ne morš rečt “ja takoj” in to je to. Zakaj hudiča mora tak vztrajno odgovarjat in bit prav nesramen. Grega je nato izrazil nič kaj zahtevno al pa nemogočo željo, da bi pač namesto riža z ajdovo kašo želel samo krompir, ki je bil prav tako v nedeljskem meniju. Ja sevede! –> dobil je riž z ajdovo kašo in krompir. Pa mu še enkrat reče da je prosil samo krompir,… on pa spet z odgovarjanjem ” ja sej sm v kuhni reku da nej dajo krompir, pa so mi dali tole” in mu porine krožnik pred nos na mizo. Pa da bi mu ga človk nazaj v faco vrgu, no! A ni mogu pač it nazaj v kuhno in še enkrat (čeprav dvomimo da je sploh rekel brez tega riža) prosil za samo krompir.

No, kot da še ni bilo dovolj prinese on kao brezmesni meni –> namesto dveh kosov mesa so jima na krožnik vrgl šeflo rdečga zela. Ja ne me j…. ?! A to je enakovredno dvema kosoma mesa oz. brezmesnemu krožniku? Ampak to še vedno ni dovolj: solato, ki naj bi bila mešana – je bila bolj zmešana. Popolnoma vsak je dobil drugačno, kar se vrste in količine tiče. Ampak ok, sej smo si razdelili da je blo ok. No, pa da ne bom samo kritizirala morm povedat, da je blo vse zelo okusno, torej kuhna 1A, samo organizacija in postrežba pa pošteno peša, podn od podna. Pa naj bo gužva ali ne, če se gredo hotel bi moralo biti za to poskrbljeno! Pa nej imajo vsaj za vikend navale večjo ekipo ljudi, no! A je to tak tešk? Vmes ga poprosim še za pol litra soka, ki ga vse do konca ni bilo na mizo. Po dolgem čakanju (no, pa saj smo bili že navajeni čakanja) končno odnese krožnike in prinese sladico. Pisalo je sadna kupa s smetano, dobili pa smo mešan kompot s smetano (kar seveda ni nič narobe, pa dobro je tudi bilo) a kaj ko je bilo postreženo v različnih kozarcih in to celo v kozarcih za (mini) aperitiv. (torej malo – tak za vzorec). Da ne omenjam da nam je vmes razlagal da potrebuje prazne kozarce in nam je pobral vse prazne kozarce z mize, ker češ da je gužva in da rabijo kozarce. Pa kako se lahko gredo nek hotel, če pa še za zalogo kozarcev niso poskrbeli. Zanimivo. Morš ja imet dvojno zalogo kozarcev no! Eh, se ne morš verjet. Pa baje je šank izgledal katastrofalno – kupi umazanih kozarcev in kavnih šalčk,… ni čudn da jim potem zmanjkuje čistih. Pa ej, vam povem da če bi se jst šla hotel, pa k nimam pojma o gostinstvu bi boljš zrihtala danes tole, no! Gužva gor al dol, to ni treba razlagat gostom vsake 5 minut, no!

Da je bila mera razočaranosti in jeze polna je bilo naše zadnje naročilo – kava. Najprej nam je rekel da on vsega sam ne more in da bo že prišel do mize ko bo lahko,… a smo si v istem trenutku premislili da bomo kavo raje v miru in prijetnejši postrežbi popili nekje drugje. In pride on (spet po dolgem čakanju itak) da lahko zdaj pa kavo naročimo, pa mu sam rečemo da ni treba, da nej že račun prnese, pol pa da bežimo mi. On pa spet z isto foro navali: “ja če je pa taka gužva, ne morem vsega”. Pa ka nas to briga no! Pizdarija sam enkrat mi še reč da je gužva pa ti gužvo v guzo porinem ej! Dej že pofukan račun na mizo, pa da gremo od tu, pa da ne pridemo več NIKOL nazaj.

Sploh ne bi bunila tule gor, če bi se zgodila ena ali dve drobni – neobičajni gesti kelnerja, tako se je pa samo stopnjevalo in mislim da ima tale zgodba popolnoma opravičilo da konča javno tukaj na mojem blogu gor in upam da jo bo prebralo čimveč ljudi. Resnično razočaranje, nad hotelom ki to dejansko ni. Je bila stara dobra pristna domača Celjska koča veliko bolj prijetna in fajn!

Jebeš hotel, če se ga pa ne znajo iti!

Zaradi vsega nepričakovanega je tudi med nami zavrelo in dobre pol ure je bilo vzdušje ledeno. A na koncu se je vse dobro izteklo, ko smo se z dobro kavico pogreli v Alminem domu na Svetini. Ati naju je želel prijetno presenetiti tudi z drobnim presenečenjem, za kar je prosil natakarja, ki seveda do konca ni bilo realizirano. Zakaj že ne? Aja, ker je bila gužva, seveda! 😆 Jao jao !

Z željo da najinim najbližnjim ponudiva nekaj posebnega oz. nevsakdanjega sva res dobila nekaj posebnega, ja! Najlepša hvala Celjski koči, vidimo se NIKOLI VEČ SPLJOH ! ! !