Najprej me napoved tega filma, ki naj bi prišel v naslednjih tednih v kino niti ni prepričala, saj dejansko nisem vedela kaj napoveduje. Ko pa sem izvedela da to ni film o glasbeni skupini U2, ampak da je to posnetek celega koncerta, pa da je to vse skupaj “postreženo” še v 3D tehniki smo se seveda kmalu po premieri odpravili v kino.

Nepozabno (kino) doživetje, bi se dalo še kak koncert na ta način videt, ja! A prvega ne pozabiš nikoli 😀 Seveda se to s koncertom v živo še vedno ne da primerjat, je pa vsekakor super, ker ni potrebno se daleč voziti, ali pa odšteti bajne vsote denarja, ki jih je zadnje čase potrebno za vse koncerte v tujini, ni nobene divje gneče pred vhodom, si dejansko veš čas v prvi vrsti, ni predskupin, ni prerivanja, ni čakanja, vidiš ves čas vso dogajanje (in to sede), ne da bi naslednje jutro imel “heksnšus”… in še in še. Upam da se bo zgodil še kakšen tak koncert 😀 (mislim da ni treba posebej poudariti kater koncert bi prišel prav februarja na tale KINO način za mojo dušo 😦 ).

Ura in 15 minut je minila kot bi mignil in že se je divje rock-anje za nas žal končalo. Smo se pa na hitrco morali obvezno še pofotkat 😀 Imam pa eno pohvalo kar se samega Tuša tiče. Očala za ogled filma v 3D tehniki so veliko bolj prijetna in lažja kot tista iz Koloseja. Ful so lažja in manj obavtna, tako da pohvale glede tega.


Ker pa je ponavadi poleg dobrega tudi slabo imam eno “grajo”. Tiče pa se tistih malih, otroških, rdečih “stolčkov”, ki si jih lahko otroci vzamejo, da si jih podstavijo pod tazadno, da lažje vidijo. A ker so kino sedeži moreče previsoki za nas tamale, pride ta “stolček” tudi meni zelo prav, le da si ga dam na tla in ga uporabim kot udoben podstavek za noge. Sej dejansko pred nosečnostjo tega nikoli nisem počela, zdaj pa je res težko sedeti 2 uri na teh stolih, če niso noge malo višje. Prav tako sem pripombe glede višine sedežev slišala od večih prijateljev, ki si enako pomagajo s temi otroškimi stoli. Ok, potem pa naj poleg otroških stolov ponudijo še pručke. Ali pa si bom od doma prinesla svojo. No, hočem povedat, da do danes nihče ni “bunil” ko sem si postregla s tem stolčkom,… zdaj pa so me dve “mladi deklici” (ki sta delili očala pri vhodu) skoraj da agresvino napadli, da zakaj rabim to, da to je samo za otroke in da ne smem vzeti. Ja ok, pol bom pa raj dala noge na nasprotni sedež, če je problem o tem da bi umazala stol. Eh, sej nima veze. Si bom pač od doma nosila podstavek. Ker to je pa le ful smrtni greh če si ena mala (in povrh še noseča) “ženščina” vzame en bogi podstavek (katerih je pred vsako dvorano malo morje), da bi bil ogled filma bolj prijeten. :p