Kaznivo dejanje?

 

Se vam zdijo zgornji dve fotografiji sporni? Kaznivo dejanje? Kriminal? Za preganjat? Za kazen odredit? C`mon ljudje! Če je tole kaznivo dejanje, če je za to veselje (vseh udeležencev), športno aktivnost, razgibavanje, rekreacijo potrebno izdati denarno kazen potem res ne vem več kje živimo! ?!?!?!?!?!?! Se ne bi raje naši plavčki ukvarjali z resnično kriminalnimi dejanji, prekrški… kot so vožnje v nasprotni smeri na AC, prehitra vožnja, vlomi, posilstva, umori, . . . Ne razumem! Potem je tudi otroka zadaj na kolesu imeti kaznivo dejanje? Potem je tudi psa sprehajat po ulicah kaznivo dejanje? Zakaj že? Ma ja, sej jst vedno padem v skupino zločincev. Peljem rahlo nad omejitvijo – bumaaaaa v nabiralnik pade kazen s fotografijo kako “dirkam” … zdej bom pa pred plavci cvikala še ko psa prijetno utrudim ali pa MOJEGA otroka peljem na “rolanje” ? Nič jasno v tej naši državici! K…. pa varnost, če je tole zločin.

Advertisements
Published in: on julij 26, 2012 at 8:24 popoldan  3 komentarji  

Valentinovo celo leto

Želim vam veliko lupčkov, srčkov, vrtnic, metuljčkov, sreče, ljubezni, cartanja, nežnosti, razvajanj, oddihov v dvoje… Ampak NEEEE samo na 14.2, ampak skozi celo leto, lepo vas prosim!!! Naj bo valentinovo vsak dan! Jaz/midva ne bova praznovala, ker nama je itak vsak dan lepo in se imava fino kolikor se le da vsak dan 😀 Pač komerciala dela in jutri se prodaja romantika ;D Spodnja fotografija pa je dokaz, ko še ni bilo elektronske pošte, mobilnih telefonov in ko sva bila skupaj samo za vikende, da je super imeti celo leto eno veliko Valentinovo ;D Bodite zaljubljeni in ljubljeni vsak dan! A ni fino? Zakaj bi se cartali samo en dan v letu ;D To je za tiste, ki se drugače nikoli ne spomnijo na drobne malenkosti in rabijo brco v rit! ;D  Tak! :p

Published in: on februar 13, 2012 at 9:35 popoldan  Oddaj komentar  

Najin e-planner

Brez njega ne vem kako bi šlo, oziroma se sprašujem kako je prej šlo. Kako sma se prej sploh lahko uskladila. Verjetno je bilo vsega veliko manj, oz. je bil vsak najin mesec poln zabav in koncertov. In kar je lušno si človek itak lažje zapomni ;D Povod za tole objavo, pa je izjava prijateljice “pa kako si sploh vse vaše plane zapomniš na pamet?”, ko smo iskali prosti dan, da bi se dobili.

No, s prihodom otrok (ko čas res frči s svetlobno hitrostjo), se na koledar hočeš al nočeš pridružijo še številni zdravniški pregledi, razporedi varstva, opomniki za vložitev različni vlog (otroški dodatek, durs, vpis-vrtec, znižanje plačila vrtca), govorilne ure, zobozdravniki, rojstni dnevi, zabave – kino – koncerti (še vedno! :D), obiski, potepanja, morje, izleti, kosila, povabila, potovanja, razstave, nastopi, servis avtomobila, frizer, masaže, pogrebi 😦 , poroke 🙂 , veterinar, savna, razvajanja, registracija, službene obveznosti, zavarovanje, rekreacija in še in še in še.

Še danes se spomnim Miklavža v mojem otroštvu, ki mi je poleg mandarin in pomaranč vedno prinesel nov zavitek namiznega koledarja. Ja, včasih je šlo ročno ;D Zdaj pa sva lep čas že na e-koledarju, ki ima toliko prednosti. Dopolniš ga lahko kadarkoli, kjerkoli. (telefon, računalnik, doma, v avtu, v službi, v kinu, na sprehodu…) Prav tako tudi Grega, tako da ne pride do prekrivanja ali napačnih dogovorov obiskov, dogodkov… Priporočam!

Kako pa si vi vodite vse vaše aktivnosti?

Published in: on januar 25, 2012 at 9:30 popoldan  9 komentarjev  

Adijo staro, pozdravljeno novo leto!

Ne bom nakladala… ali se ponavljala,… ali pa osladno začinila tele objave. Vse kar vam in si želim za vsa leta v naprej je zdravje! Če je to, je tudi vse ostalo! Ja, smo bili cele praznike doma, vsi na pol bolani in zdravje je res največ! Torej zdravo 2012! Potem pa vse ostalo: veliko uživancije, smeha in potepanj!

aja, pa ljubezni!!! Valda ;D ;D ;D (brez nje tut ni fajn, I guess)

Published in: on december 31, 2011 at 10:06 popoldan  3 komentarji  

Spet in spet in spet.

V cca. dobrih 2 letih bila 3x pod narkozo. 😦 Ni mi všeč! Prvič – šesti teden po porodu Anžeta – na rednem poporodnem pregledu na ultrazvoku viden problem, ker naj bi pač nekaj ostalo še noter – potrebno čiščenje. Drugič – po 6 tednih nosečnosti – spontani splav – potrebno čiščenje, itak. Tretjič – tretji teden po porodu Urha – bolečine podobne vnetju mehurja – potrebno čiščenje, ker naj bi spet nekaj ostalo noter. Celo dežurna zdravnica v zdr. domu ni vedela kam me naj da. Vnetje mehurja ali ginekološki problem. In na ultrazvoku se je spet pokazalo. Kar ne morem se rešit moje preljube porodnišnice. In potem še komentarji in očitki ljudi, od katerih bi to najmanj pričakovala – potrebovala – da to je zato, ker se ne pazim, pa ker bosa okol hodim, pa da sem si sama kriva da sem se prehladila… Ja seveda, skoraj 4cm kepa je ostala noter po porodu samo zato, ker sem bosa hodla. Aja neeeee, kr noter je skočla, ker sem bosa hodla. Jaaaa pa ja de. Zanimivo da ko sem bolana jaz, sem vedno za vse kriva sama in poslušam vedno iste očitke. Ko pa zbolijo oni, je pač tako da pride bolezen naokoli. Oni pa že niso nič krivi. Aaaaah, vedno ista pesem.

Mah, vse bi še šlo če bi mi le kdo lahko razložil kako se lahko po vsakem temeljitem pregledu posteljice po porodu (ki naj bi šla popolnoma v celoti lepo ven) kar dvakrat ostane “nekaj” noter in da je potrebno čiščenje. A morda nekdo na moj račun izpolnjuje v naprej določeno normo, ker se pač mora opraviti toliko  in toliko posegov na leto. Ali pa sem res taka “srečnica” da pač ne gre drugače pri meni. Verjetno bi na vse gledala drugače, če ne bi v času srednje šole bila med prakso deležna ogleda ginekološkega posega – čiščenja. Nekaj popolnoma rutinskega, grobega in predvsem nečloveškega. Sami slabi spomini 😦 Po tekočem traku se ženske zvrstijo na operacijski mizi in vse “postrgano” se skupaj zliva v zbirni posodi. Od ne/spontanih splavov, do čiščenja po porodu, prekomerne mesečne krvavitve…. Da o nespodobnih komentarjih niti ne zgubljam besed… Ni da ni. A, ko se človek enkrat sam znajde na tisti postelji, … Ja res je – sej ne vemo kaj se z nami dogaja. A vseeno. Ni prijetno. No, pa ne bomo o tem. Odnos (vsaj do trenutka, ko te narkoza odnese na “dopust”) celotnega osebja je bil na nivoju in počutila sem se popolnoma v varnih rokah. So pa imeli baje zelo veliko dela z menoj med prebujanjem, saj kar ni in ni šlo. Do zdaj mi narkoza ni delala nobenih problemov. Kar naenkrat je bilo polno zdr. osebja okoli mene in čakali so, ali bo monitor, ki prikazuje % kisika v krvi pokazal vrednost, ki pravi OK JE. Bila sem budna, vedla da moram dihat… a ni šlo. Ujeta v svojem telesu… brez dihanja. Ven je šlo, vdih pa nikakor. In potem pade meni zelo ljubo vprašanje. Gospa ali vi kadite????? Noooooooot ! ! !  No, po čiščenju dihalnih poti, inhalatorju in kisikovi maski jim/nam je le uspelo. 95%  Potem sem počasi pristala nazaj na zemlji. Vsa v cevkah – antibiotik, pa umetna hrana, …

Boleča čeljust, vrat in plava roka sta dokaz, da so se pošteno ukvarjali z menoj. V odpustnici pravijo, da je bilo potrebno odstraniti 3,5 cm ostanek iz maternice. Račun posega: 900 eur. (za primerjavo: porod: 1100 eur) Tokrat so se me lotili s kamero. Verjetno, ker je že tretjič in da ne strgajo tja v slepo, na grobo.

Ker me je narkoza pošteno zdelala in ker naš Urh poleg zize – odlično obvlada tudi flašo, sma se odločila da si jaz lepo spočijem in predvsem naspim, vlogo mame pa je prevzel Grega, tako da Urha en dan ni bilo z menoj. Anže pa je imel itak v planu vikend počitnice v Celju, tako da še vedel ni, da me ni 😀 Tako da JA – priznam, tista noč je bila več kot odlična (pa čeprav je Urh ponoči super priden). Sama v sobi, tišina, spanje v paketu celo noč, utrujena od vsega, a vseeno vesela da je za menoj in da ne boli več. Zjutraj pa sem komaj čakala da pobegnem domov k mojim lumpom 😀 Zdaj pa res srčno upam, da me porodnišnica ne vidi več! Ne grem se več! In pika!

Published in: on december 1, 2011 at 9:34 popoldan  8 komentarjev