Dopust

Pa smo nazaj. Že čist preveč oblečeni in že spet vsi smrkavi, kašljavi, vnetje ušes. Nič fino. Kaj šele bo zdej z vstopom v vrtec. Ampak ni kej, krepimo odpornost in upajmo da zimo mirno preživimo v vrtcu in ne doma 😦 Je bilo pa toliko bolj fino fajn na dopustu. Letos se je končno po 4 letih premora spet zgodila moja Grčija. Enostavno te zasvoji, očara s svojo lepoto, prijaznostjo domačinov in seveda toplim, kristalno čistim morjem. Vse do podtankosti letošnjih užitkarij si lahko preberete tukaj – KLIK,

jaz pa bom za zaključek vsega kar sta že otroka odtipkala na njunem blogu predstavila najin zaključni, domači grški večer. Smo pa presrečni da nam je uspel celotni dopust popolnoma brez bolezni ali poškodb. Res hepi! 😀

Torej, doma si je vedno super privoščit še kak podaljšan večer dopusta. In z vsem kar smo prinesli zraven je grška večerja super uspela. Seveda brez oliv in fete ne gre.

Glavni razlog za objavo pa je Tzaziki, ki me je popolnoma osvojil. Odlična hladna omaka oz. pomaka.

Saj vemo da je lahko jesen zelo lepa in tako lepo pobarvana. Ampak poletje je le poletje! Bodite zdravi!

 

 

In glejte da vaš čarovnice ne odnesejo ;D

 

Tele lepotičke pa čakajo na tasta in moža. Oz. jaz čakam in čakam na lesen homemade okvir, da bom potem lahko končala mojo morsko kolaž fotografijo.

Published in: on 8 oktobra, 2012 at 8:13 popoldan  Oddaj komentar  

Crno bela mavrica

Ker naša Benka spet odhaja (in tut še kdaj prihaja :D) sma jo obvezno morala it pozdravit v Velenje, kjer je na velenjskem gradu imela otvoritev razstave fotografij – Črno bela mavrica. Fotk vam pokažem za lušte, priporočam ogled v živo ;D Spodnji video pa itak pove vse.

KLIK – prvi del

KLIK – drugi del

Ja, človek se prav zamisli, da bi svoje lumpe dali za kak mesec v Tibet, kjer si bodo sami prali, kuhali in skrbeli za osnovna življenska opravila, ki so za naše lumpe popolnoma samoumevna in se nekako ve, da to porihtata ati in mami. Pa sej dejansko je prav da je tako in da nas imajo in da so ljubljeni, ampak včasih ko odrine krožnik stran in reče “ni doblo” bi ga pa kr poslala mal tja pogledat, ja!

Naša bejbi potepuška 😀  … in že je odletela naprej … 😀

Zdaj pa delo za vse vas dragi moji. Bodite dobri za trenutek – stane vas samo 1eur, primite mobilne telefone v roke in tipkajte:  SOLNINA na 1919. Žal za MOBITELove uporabnike ne velja, a do pred kratkim bi tudi mi lahko pomagali. Pa je njihov sistem žal čist mim. Smo vsi v muzeju veselo tipkali… in dobili povratno sporočilo da ni bilo uspešno. No, po urgiranju Benke naslednji dan, so sporočili da je (v tej naši preljubi zmešani državici celo za biti dober – za humanitarnost) treba vlagat obrazce in prošnje za podaljševanje akcij znova in znova in znova. Žalostno res! 😦

Published in: on 2 februarja, 2012 at 1:00 popoldan  Oddaj komentar  

Ljubljana, snežinke, kuhanček, lučke in mi4je

Za naš praznično – zimski čarobni potep po stari Ljubljani sva si izbrala najbolj idealni dan (petek)  –> ne prenizke temperature, vztrajne snežinke in super družba, ki je (glede na svoj nori prenatempiran ritem) bila celooooo prosta za naju2 😀

Da iskanje parkirnega prostora in samega sebe potem niti ne omenjam, vse ostalo pa – 1A. Ok, pot nazaj je bila kar naporna, ker nama je sneg na cestišču vztrajno delal družbo vso pot domov.

Ljubljana ima res svoj čar v času praznikov oz. ljudje dajo tisto piko na i – da lahko brez pomisleka rečeš: “Te ulice živijo!” Celju to žal ne uspeva najbolje 😦 (če odmislimo nakupovalne centre, seveda). Najprej se je bilo potrebno pošteno okrepčat z odlično pico, potem pa seveda na enga kuhančka 😀 In itak da mora biti bel! 😀

Pa še mal afne-guncanja 😀

(ženski del)

(moški del 😀 )Mi mamo se fajn, če vam prav je al neeee. :p

Žal so se vse stojnice zaradi snežnega meteža predčasno zaprle, a eno kapo in šal mi je še uspelo ujet 😉

Kuhanček pa se je uspešno prodajal še dolgo v noč 😀

(1,50 EUR)

Mi2

Mi4je

Pošteno nas je zamedlo, sreča da ne nazeblo 😀 😀 😀 Čisto prava zimska idila, ni kaj!  😉

V sredo pa z najinim lumpom pičima v Celje, pa da vidimo… Upam da ne bo razlika prevelika 😦

Published in: on 19 decembra, 2010 at 9:42 popoldan  19 komentarjev  

Sarajevo 3.del

Ujeli smo en sončen – celo topel dan. Sončni žarki so nas greli skozi ves dan, ki se je na koncu končal z eno odlično fešto 😀 Kako pač ne? Sej smo bile skupaj same žurerke 😀 Ni moglo biti drugače 😀

A pred večerom se je bilo potrebno ovekovečit še z legendo 😀

In dodobra okrepčati s čisto pravimi bosanskimi čevapi v lepinji in kajmakom. Čebulo sem izpustila 😀

Seveda smo jo morale probati. Če si tam ne gre brez nje 😀

Njam njam 😀

Martinčkanje tik ob znamenitem vodnjaku.


Hotel Hollywood 😀

“Pjevačica” je bila taka taprava – “napeta” 😀 – moški kje ste  😀 ! ! !

Evo nas žurerke bosanske 😀

Sarajevo je vsekakor mesto vredno ogleda. Nas je pa vse zelo presenetilo kako so ženske res drugače obravnavane kot moški. Res je bilo smešno, ko se je natakar z besedami: ” pa sej ne morem da verjamem” nadvse začudil nad našim naročilom 😀 Naročile smo namreč pivo?!?!?! Moram pa povedat, da ostalo od alkohola niso imeli. In smo pač pivo… Šele po pregledu naokoli nam je bilo jasno da pač cela gostilna pije Fanto, CocaColo… Me divje Slovenke pa bi pač pivo :S

Published in: on 29 novembra, 2010 at 5:00 dop  Oddaj komentar  

Sarajevo 2.del

Kot že rečeno, bo ta drugi del Sarajeva namenjen naravnim lepotam, utripu mesta, ljudem, veri, navadam…

Baščaršija je stari del mesta, ki je hkrati tudi glavna atrakcija Sarajeva. Te ozke prijetne ulice dajo tisti pravi čar mestu. Čisto pravi utrip Sarajeva dobiš, ko se sprehodiš skozi vse te uličice in opazuješ ljudi, kako urejeni do zadnje malenkosti uživajo med klepetom in srkanjem čisto prave “pećene bosanske kafe”.

Police vsake trgovinice, stojnice pa se šibijo pod težo in sploh sijajem slavnih đezvic. Če si enkrat tam mora vsaj ena od teh đezvic s teboj domov. Z menoj je šla ena 😀

Njihov denar. Markice 😀  2marke = 1Eur

Najprepoznavnejši simbol Baščaršije – vodnjak.

Na vsakem koraku pa je seveda možno občutiti močan vpliv vere na ljudi. :S – ki smo jo babnce občutile tudi na svoji koži. Ko je bil čas za molitev je iz vseh zvočnikov po ulicah slišati obred. In v tistem smo se žurerske slovenke spokale v javni wc in seveda – kot se za nas babnce spodobi čvekale in se smejale. In je prišla huda stara gospa šefica wc-ja in nas ostro okregala, da kako smo lahko v momentu molitve tako glasne :S

Barščaršijske ulice v soboto popoldan.

Naslednji dan smo si ogledali tudi izvir reke Bosne, ki je obdan s čudovitim parkom.

Zadnji ogled pred odhodom domov pa je bilo mesto Jajce. Zanimivo – prikupno majhno mesto s čisto pravim slapom v samem centru. Vredno ogleda! 😀

In sedaj… sledi še tisti najprijetnejši del tega potepuškega vikenda – HAVING FUN IN SARAJEVO 😉

Published in: on 26 novembra, 2010 at 9:19 popoldan  2 komentarja