Crno bela mavrica

Ker naša Benka spet odhaja (in tut še kdaj prihaja :D) sma jo obvezno morala it pozdravit v Velenje, kjer je na velenjskem gradu imela otvoritev razstave fotografij – Črno bela mavrica. Fotk vam pokažem za lušte, priporočam ogled v živo ;D Spodnji video pa itak pove vse.

KLIK – prvi del

KLIK – drugi del

Ja, človek se prav zamisli, da bi svoje lumpe dali za kak mesec v Tibet, kjer si bodo sami prali, kuhali in skrbeli za osnovna življenska opravila, ki so za naše lumpe popolnoma samoumevna in se nekako ve, da to porihtata ati in mami. Pa sej dejansko je prav da je tako in da nas imajo in da so ljubljeni, ampak včasih ko odrine krožnik stran in reče “ni doblo” bi ga pa kr poslala mal tja pogledat, ja!

Naša bejbi potepuška 😀  … in že je odletela naprej … 😀

Zdaj pa delo za vse vas dragi moji. Bodite dobri za trenutek – stane vas samo 1eur, primite mobilne telefone v roke in tipkajte:  SOLNINA na 1919. Žal za MOBITELove uporabnike ne velja, a do pred kratkim bi tudi mi lahko pomagali. Pa je njihov sistem žal čist mim. Smo vsi v muzeju veselo tipkali… in dobili povratno sporočilo da ni bilo uspešno. No, po urgiranju Benke naslednji dan, so sporočili da je (v tej naši preljubi zmešani državici celo za biti dober – za humanitarnost) treba vlagat obrazce in prošnje za podaljševanje akcij znova in znova in znova. Žalostno res! 😦

Zmagali smo

Če imaš ob sebi svoje najdražje in pa najboljšega fotografa na svetu je zmaga neizogibna 😀

KLIK ZA OGLED –> BIBALEZE

Brezpleničnik

Ja, takle imamo. Če se le da bi cele dneve okol tekal nagi nagi… če pa že mora, se sprijazne z gatikam 😀 Ne bi več plenic imel 😀

Važička 😀

Veeeelik

buuuuuuu

Iz te serije meni najbolj cukrasta 😀 (le kaj bi brez Sašota ;))

Lubek moj :*

Pust

Res je, da je za nas celo leto en velik pust… ampak na pustni torek se je potrebno še posebej potrudit 😀 No, sej ni bilo naporno,… verjetno bi o naporu vedel kaj več povedat Sašo 😉  (Spet in še 1x hvala!)

Iz te serije meni dve naaajljubši:

Zmagovalna!

(Nace hvala za piščančka! :D)

Buče in bučmani

Ujeli smo vse na pravem mestu – ob pravem času 😀 Fotografa (ker je zadnje dni hudo fotografsko zaseden 😉 ), zdravega Anžeta (ker po enem tednu vrtca ga spet nekaj muči…), vse (še nič gnile) buče, jesenski sonček, strašila in ježka, (še nič črviv) kostanj, dedija, babico, teto, atija, mene in predvsem dobro voljo. Aja, pa enega zeeeelo samovšečnega kužota 😀 , ki se je veselo nastavljal in silil pred fotografa, pa čeprav tokrat ni bil on glavni model.

In spodaj je rezultat našega buča-nja 😀

V moji glavi pa se že veselo nabirajo ideje za snežni šuting 😀