Odličen zajtrk,… a pogled skozi okno je najin planiran ogled čudovitega živalsko – rastlinskega LoroParque-a v trenutku prestavil za dan ali dva, ko se bo namesto dežja pokazalo sonce. Dež na Tenerifih je zelo zanimiv in drugačen od našega, saj smo navajeni da ko dežuje traja ali dolgo da neha ali pa pač ko neha je vse pokvarjeno, mrzlo, mokro,… tu pa je po 5 minutah dežja vse že sončno, toplo, lepo, … gremo naprej kot da se ni nič zgodilo. O tem me je opozorila že Sandra in res drži, tako da si nisva dovolila da bi naju dež na prvi dan spravil v slabo voljo. Hitro pa nama je postalo jasno, da so tukaj glavni “nemci” (kar se turistov tiče) oz. da si oni mislijo da so taglavni. Ko čakaš v vrsti da prideš do željenje hrane oni ne j….. nikogar in se vrinejo kot najbolj “brezobziren” narod, pa vsakega ogovorijo kar v nemščini, kot da vsak človek na tem planetu govori nemško (ja jaz pač NE in sorry če ne moreš vsaj vprašati če znam nemško preden mi kaj nakladaš. Ja, obstajajo še drugi jeziki), najbolj neolikano pa je seveda njihova fora, ko sediva v hotelskem parku, pride zraven dojčlanderka (cel djed od ženske), si prižge čik in piha v mene. Joooo, itak da si je zbrala sploh napačno osebo (ker vemo da sem prva ki (telesno in duševno) ne prenaša nikotina),… pa če je slepa imam pa poleg vsega tega ekstremnega alerigitisa na nikotin tudi nosečniški trebuh kar mojo nikotinsko fobijo samo še potencira.
Kavica + pregled dogajanja v Sloveniji & po svetu (na medmrežju v vrtu hotela), potem pa fotoaparat v roke in mahnila sva jo na sprehod v center Puerto de la Cruz-a.
(pred hotelom)
Med spuščanjem proti centru mesta sta naju prijetno presenetili tile dve prijateljici,
ki pa ju je lastnik po hitrem postopku skril za drevo, ko je zagledal s kakšnim objektivom skačeva naokoli, ker pač on od tega živi in ne dovoli da jih fotografira kdo drug 😦 (a Sašov “tadivji” objektiv naju je rešil in od daleč nama je uspelo :p)
Ker je med intervali sonca tu pa tam rahlo popršilo sva kupila dežnik in jo šibala naprej.
(takoj po dežju)
Center in sam otok je res lep, sicer pa kot sem že napisala to je definitivno otok zelenja: palme, rože in ogromne kaktuse ter baby bananice na palmah najdeš na vsakem koraku. Zeleno vsepovsod.
(pazi kaktusssss)
(opica pod palmo)
(in še ena opica pod drugo palmo 😀 )
(ooooo, tokrat gorila pod palmo)
(cvetje – ni da ni)
(malo višje nad centrom)
Mikimiška mi je pravilno svetovala na mojo objavo ko sem napisala da greva na Tenerife, da se da kupiti tukaj veliko in predvsem zelo ceneje vse kar se fotografije tiče.
No in Gregova zbirka je zdaj bogatejša za Sigma objektiv 55-200, prišparanih lepih 70 EUR.
Nekaj najbolj pogumnih se je v morju kopalo, pa surfarji se tudi najdejo. Čas za kosilo nato pa naprej na raziskovanje “najinega” mesta. Ker sva pozabila vzeti karte za tarok za preživljanje večerov, tu pa prodajajo vsepovsod le navadni paket kart za poker, nikjer pa ni ne duha ne sluha o kartah za tarok – sva se zadovoljila s škatlo ki obljublja 7 družabnih iger in to za celih 5 EUR. In res ta priročna mala škatla nudi Človek ne jezi se, šah, neko kačo, ki ji ni konca :D, pa damo,…
Ob 18:30 je še svetlo, temperatura na tabli pa se izpiše +18°C. Prijetno 😀 Ena od zanimivosti ki se nama je zdela posebnost je cena benzina ki se suče ob 0,50 EUR do max. 0,60 EUR. Super, ne?
Pred večerjo še malo nočnega igranja s fotoaparatom po centru mesta (slikal Grega, mene nočna fotografija ne privlači, oz. vsaj ukvarjanje z njo, slike so pa potem lepe ja!). Prijazni domačini oblečeni v skoraj da bunde, mi pa v kratkih rokavih hodimo naokoli, ker je toplotna razlika res velika, oni pa jamrajo da tako “mrzlo” še ni bilo.
Pri večerji si je Grega naročil hišno vino – DelCristo,
ki pa ga tukaj ne dobiš deci al pa dva deci, ampak kr celo flašo. Tudi jaz sem po dolgem času (pol leta) nazdravila s požirkom rdečega, saj je treba nazdravit na najino poročno potovanje ne?! Baje da deci rdečga ne more škoditi 😀
(gospa na delu :D)
(lahko noč)
Easy_Riderka - get your motor running 