Najin e-planner

Brez njega ne vem kako bi šlo, oziroma se sprašujem kako je prej šlo. Kako sma se prej sploh lahko uskladila. Verjetno je bilo vsega veliko manj, oz. je bil vsak najin mesec poln zabav in koncertov. In kar je lušno si človek itak lažje zapomni ;D Povod za tole objavo, pa je izjava prijateljice “pa kako si sploh vse vaše plane zapomniš na pamet?”, ko smo iskali prosti dan, da bi se dobili.

No, s prihodom otrok (ko čas res frči s svetlobno hitrostjo), se na koledar hočeš al nočeš pridružijo še številni zdravniški pregledi, razporedi varstva, opomniki za vložitev različni vlog (otroški dodatek, durs, vpis-vrtec, znižanje plačila vrtca), govorilne ure, zobozdravniki, rojstni dnevi, zabave – kino – koncerti (še vedno! :D), obiski, potepanja, morje, izleti, kosila, povabila, potovanja, razstave, nastopi, servis avtomobila, frizer, masaže, pogrebi 😦 , poroke 🙂 , veterinar, savna, razvajanja, registracija, službene obveznosti, zavarovanje, rekreacija in še in še in še.

Še danes se spomnim Miklavža v mojem otroštvu, ki mi je poleg mandarin in pomaranč vedno prinesel nov zavitek namiznega koledarja. Ja, včasih je šlo ročno ;D Zdaj pa sva lep čas že na e-koledarju, ki ima toliko prednosti. Dopolniš ga lahko kadarkoli, kjerkoli. (telefon, računalnik, doma, v avtu, v službi, v kinu, na sprehodu…) Prav tako tudi Grega, tako da ne pride do prekrivanja ali napačnih dogovorov obiskov, dogodkov… Priporočam!

Kako pa si vi vodite vse vaše aktivnosti?

Zima

Kdor me pozna, itak ve da nisem zimski človek in pika! Ampak ok, letošnja zima je bila razumljivo zelo vesela in pestra in je zato zdivjala mimo en dva tri. Ja, vem da še ni konec, ampak zarad mene je lahko! December je mimo, snega ni bilo, zdej pa pomlad prosim! In pika! Sneg, mraz, dež, plundra naj ostanejo tam nekje višje kjer že pač so … k nam v nižino pa lahko mirno pride pomlad. Konec bund in prehladov, prosim! Cel mesec smo se mučili z malim bogim zamašenim noskom in končno smo zadihali kot se reče… Do prihodnjič. Upam da ta prihodnjič še dolgo ne pride. Bolje kar nikoli! Je pa vseeno treba zimski dolgčas nekako pregnat. Mi si pomagamo z barvami ;D

Lumpa rasteta, Anže veselo preseneča s svojimi nadvse pametnimi izjavami, katere nas pošteno nasmejijo in topijo naša srca. Res je pravi bonbonček ;D

–> Jst mu skos govorim da je on moj bonbonček. Danes pa mi čist pametno reče nazaj: “lahko noč bonbončica” . ♥

–> ali pa tole: “mamiiii veš kaj, sem bil zelo priden cel dan a veš, se nismo nič kregali. To je fino”

–> Se Urh neki joka ker je čas za jest, pa Anže čist resno meni “mami dej ga ži men no, pr men se nikol ne joka” :p

–> Zjutraj mi je Anže pred odhodom v vrtec takole naročil: “mami, Ulhija zdej lepo položi spat, da bo sladko zaspal in mu reči sladke sanje”

–> Sedi na školjki in reče: “mami pejt ven, ker bo smrdelo, jst morm tut ven kadar ti kakaš”   😀

–> al pa recimo, ko sem šla na wc, mi reče: “ko boš konec me poklič, da ti bom lito oblisu ;D”

–> Sem šla na telovadbo, Anže se odpravlja spat, Urh pa neki jokca… pa reče Anže atiju: “mami je kr šla, pa mu ni dala jest, zdej pa joče”

–> Mu povem pravljico in grem iz sobe, on pa glasno za menoj: “mami, reči mi – lepe sanje ti želim”

–> Reče atiju: “pa atiiiii zakaj se moja kitara ne sliši tako dobro kot tvoja” 😀 . In že ima mini tapravo! ;D

 

in še in še in še 😀

Urh pa priden kot vedno, že vse od rojstva in naprej. Pridno papca in spančka. Super res. Po izkušnjah ostalih, sem se čist preveč bala kako bo, ko bomo 4je. Ampak dvomi, škodoželjnost in takšna ter drugačna vprašanja so verjetno nekaj čisto normalnega v obdobju pričakovanja drugega lumpa. Zdej se imamo pa tako super, da ne menjam za nič na svetu! Sama nežnost in pozornost ga je. Popolnoma nič ljubosumja ali grobih izpadov nad našim palčkom ne izvaja ;D Pravi ljubeč zaščitniški veliki lump 😀 Res pa je da ga je treba obravnavati kot pridnega velikega bratca, ga veliko hvalit in vključevat v vse kar se dogaja – vsak dan. Razumljivo, mar ne???! Samo da bi bili zdravi! Več o lumparijah pa lahko spremljate na http://anze.cotic.si/

Aja, super hvala za nov set fantastičnih fotk gre seveda spet in spet in spet – najboljšemu stricu Sašu, ki se je kot vedno – tudi tokrat več kot odlično odrezal! In asistentka teta tudi ;D

Drugače pa veselo ubiram dneve v mojem 30 letu in ni prav nič slabo. Brez sprememb zaenkrat, če ne še bolje ;D Super hitro smo se ujeli, spoznali vse fore in hece našega novega člana in zdaj uspešno nadaljujemo… Oba lumpa zaspita skupaj v sobi – vsak v svoji posteljici – ob 19h, najkasneje 20h in najini mirni skupni večeri so nazaj. Uf, kako paše. Tudi najin torek kino se je vrnil, prav tako je na vidiku par dobrih koncertov, babici in dedija z največjim veseljem vedno priskočijo na pomoč pri cartanju – varstvu. Life is great, vam rečem. Še bolj pa bo great, ko bo pomlad, poletje in potepanje All day long ;D ! Do takrat se vam pa seveda še kaj oglasim.

Da ne pozabim. 30ko zapila kot se spodobi. Iskrenih čestitk in objemov – kot še nikoli! Hvala vsem, res! Mi veliko pomeni. Čisto vsaka posebej! Zlati ste.

Zgodilo se je super presenečenje na eni zabavi…

in super unikatno voščilo na drugi strani. Definitivno si to voščilo mojih babnic iz službe zasluži objavo tukaj! Evo ga:  (bravo Katja!)

—————————————————
Minilo je 30 let, odkar prišla si na svet.

V tem času si vrtec in šolo obiskovala in z Leo mami in atu živčke kravžljala.

V srednji šoli se zgodil je šok, ko prišel je Grega naokrog.

Skupaj fax sta pregurala in zraven tudi žurala.

Koncerti so se vrstili v vajini idili.

Nato pa služba, stanovanje, poroka in dobila sta dva otroka.

Anže in Urh sta dokazala, da ti faca si ostala.

Tako je zdaj naneslo, da v 30-ta te je odneslo.

Vendar tebi to nič ne naredi, ker rock n roll po žilah teče ti.

Ne Heidi, Cindy, Mirrando ter Naomi, tebe tvorijo pravi kromosomi 

za pravo rock n roll bejbo, ki vedno poskrbi, da vse naokoli se smeji.

Rade te imajo tvoje ZPIZ(d)ice.

——————————————–

Aja, pa Loto ne pozabit vplačat 😀 Spet ni blo 7ke. Ampak kaj mi bo 7ka, jaz že itak imam svoj glavni dobitek tukaj v sosednji sobici ;D

Lahko noč. Pa lepe sanje :*

Lazanja

Simpl pa dobeeeeer. Uporabiš vse kar imaš rad in naložiš skupaj. Hop v pečico… to je to. Midva sva tokrat pohrustala tisto klasično. Mesno lazanjo. Aja, z velikooooo sira.

njom njom njom

Siddharta

Ko se je rodil prvi lump sva šla prvič sama od doma na Killerse – KLIK. Po drugem lumpu je datum Siddhartinega koncerta super pasal za najin prvi odklop v dvoje.

Maribor, Štuk. Zanimivo je, ko človek po parih letih stopi v dvorano, v kateri je v žurerski mladosti pustil kar nekaj prebedenih noči… spozna da se je dvorana nekako skrčila… ves prostor je manjši. A smo res gledali samo pol metra pred seboj, dol … ali sploh nismo nič gledali 😀 Štuk se mi je pred leti zdel tako ogromen. Da nismo več rosno mladi me opozori napis na vhodu – prosimo pripravite študentske izkaznice 😀 Hahaha, kako sem se kot srednješolka švercala noter z drugimi indeksi ;D Ja, to opozorilo mi je res priklicalo stare spomine in nasmešek na obraz. Super je bilo. In še vedno je, a na drugačen način seveda.

Torej. Siddharta. Dobra kot vedno, pa naj kdo reče kar hoče. Ja ja, imajo pač kakšne “vložke” med komadi. Pa kaj! To so oni! Vsak po svoje in vsakemu svoje. Meni je pasalo kot ne vem kaj in ni ga večjega užitka, kot biti na koncertu skupine, katere popolnoma VSE komade poznaš do besede na pamet. Mmmmmm, čista uživancija. Me veseli da glede na razprodan koncert ni bil Štuk nabit do zadnjega centimetra in zelo všečen izbor komadov so imeli. 1a! Se še vidimo ;D

Anže je kot dojenček dobil body iz Siddhartine kolekcije, Urhu pa je kot ulita tale kapica ;D Ja, črna je kul. Tudi za dojenčke!!! :p

Rock on!

30

1982 … vrtec … kolo … šola … zabava … srednja šola …  Triglav … skuter … Grega … koncerti … Šark … koncerti … matura … potepanja … koncerti… študij … diploma … zabava … motor … potepanja … služba … avto … koncerti … stanovanje … Kreta … koncerti … Zakintos … poroka … Tenerife … Anže … zabava … koncerti … potepanja … Urh … zabava … koncerti … potepanja … 2012 … 30 let ! Le kdaj? Le kdaj je minilo? Takole lahko večje “prelomnice, užitke, izpolnjene želje” zapišem v parih vrsticah… Pa so se zgodile v 30letih! S samo številko oz. mislijo da sem stara 30 let nimam večjih problemov oz. nisem zdej padla v neko krizo, a vseeno si rečeš – le kdaj je vse skupaj zdrvelo mimo. A ko se obrnem nazaj, ko vidim da mi je vse zastavljeno približno v celoti tudi uspelo sem vesela. In gremo naprej, po naslednjih 30 ;D in naslednjih … ;D