Tenerife – 1.dan (petek)

Šempeter ob 6h (-13°C) –>

Graz ob 8h (-14°C) –> 

V zraku ob 12h (-61°C) –>

Tenerife ob 14h (+22°C)

Ura je začela zvoniti že ob 5:30 a na dan kot je ta (odhod na poročno potovanje), se mi ni bilo težko spraviti iz postelje, kar drugače to meni predstavlja zelo velik problem – vsaj ob tej zgodnji uri. Pot do Gradca je bila dokaj tekoča, zanimivo je bilo opazovati kolono vozil ki se je po avtocesti valila proti Ljubljani, na najinem pasu proti Mariboru pa je bilo bolj malo avtomobilov. Pri Lopati smo se križali še z mamico in atijem, ki sta jo ravnotakrat šibala proti Ljubljani. A žmrkanja njunih lučk žal nisva ujela. Stanje na terometru je bilo zastrašujoče a glede na najin cilj kjer boma pristala je pogled na ta minus spremenil v smeh 😀

(brrrr, grema na toplo)

Na letališče sva prišla pred načrtovanim, bolje prej kot prepozno, ko pa sva vklopila prenosnik nama je bilo jasno da tokratno čakanje na vzlet ne bo mučno, saj imajo celo zastonj brez-žični internet. Juhej. Gremo na net.

Ja res smo zasvojeni, a kaj pa češ počet slabi dve uri na letališču? Organizacija je bistveno bolj prijazna uporabniku kot na našem letališču, saj te že ob prihodu čaka pol ure zastonj parkiranja, nato sva uredila plačilo garažne hiše, ki je za 8 dni znašala 36EUR, kar se mi zdi v primerjavi z vsem bencinom in časom, ki bi ga ukradla staršem za prevoz avta nazaj domov in potem čez teden dni spet po naju v Gradec zanemarljiva. Pri kontroli ročne prtljage so le posebej zahtevali da odprem torbico kjer je bil Sašov objektiv – saj je “rentgen torbe” nakazal na sumljivo vsebino – skriva tale naša sumljiva nosečnica morda kako puško?! 😀 Zmotila naju je le (tik pred vkrcanjem) zamenjava najinih kart,… Vsem je šlo vse gladko skozi a ko je zagledala naju je šla za svoj šalter, vzela v roke druge karte in nama razložila da bova pač sedela narazen in da nama mora stare karte vzeti?! Zakaj že? Ni mi jasno, to se ni zgodilo še nikoli! Ni fer. Kaj naj 5 ur počnem med tujci? No, pa se je pozneje izkazalo da sva dejansko bila vseeno skupaj, le vmesni prostor za sprehajanje naju je ločeval. A vseeno ne vem zakaj so zamenjali karte.

 (brrrr, a koga mogoče zebe?)

Leteli smo z Lauda air, ki se mi je v primerjavi z letali s katerimi sem letela do zdaj zdel nekoliko “zdelan” od znotraj, a je vse ostalo med letom teklo kot po maslu. Imeli smo tudi živalske potnike, mačke in mali psi so bili z nami in to presenetljivo mirni, verjetno tiči vzrok v kaki pomirjevalni tableti 😀 Razvajali so nas s kosilom, pa ves čas z vsemi možnimi pijačami, pa sendviči,… ni da ni. (slike so razumljivo da posnete s telefonom, temu primerna je kvaliteta!)

 (nekje čez polovico poti smo)

 

(ja najin avionček na sliki je sreča ves čas peljal v eno smer. Ni obračal med potjo 😀 )

Let je bil prijeten in ob branju čudovite knjige (za ljubitelje psov seveda) Marley&me je pot hitro minila. Vmes je bilo potrebno malo potelovaditi z nogami, večkrat vstati (kar je bila tudi edina zahteva oz. priporočilo moje ginekologinje glede potovanja nosečnic), se sprehoditi do wcja. Bilo je tudi polno dojenčkov, tako da stavek ki ga zadnje čase slišim prepogosto:” zdaj še uživajta potem je vsega tega konec” upam da za naju ne bo veljal in da se bomo kljub mali štručki vseeno odpravili še kam dlje kot do Hrvaške obale, ki se nekaterim zdi sveta in edina in najlepa in oh in sploh. Svet je prelep in prevelik da bi ostali samo na eni lokaciji!

(smo že bližje)

Po dobrih 5 urah leta, na -61°C, na 11000m višine, pri 700km/h, smo pristali v rahel dež a zato vsaj topel zrak + 22°C. Spuščanje je bilo sicer kar dobr za občutit, a samo da smo varno prispeli na tleh. Počakala sva na kovčke in nato poiskala Alltours, kjer sva dobila navodila kje najdeva avtobus, ki naju je cca. 80km vozil do hotela Sol Puerta de la Cruz v mestu Puerta de la Cruz. Moj prvi vtis o tem otoku je definitivno pozitiven, ker jaz kot velika ljubiteljica palm in kaktusov ne bi mogla zbrati boljše destinacije.

Palma na vsakem centimetru, kar da vsekakor svoj čar vsakem obmorskem mestu. Kaktusi pa to eksotiko le še popestrijo. Torej o tako prepričljivem zagotavljanju določene nebomomenjalakoga Tenerife definitivno niso sama puščava, pesek in kamenje. Ta otok je še kako hudo zelen – zelen – zelen! Preverjeno! Stopinje se skozi vso leto sučejo povprečno od 20 do 28max. Čudovita narava. Zelo prijazni so vsi, še bolj kot Grki, pa sem verjela da boljših od Grkov ni 😀 V hotelu sva po ustaljeni rutini prejela kartico za sobo, “označili” so naju z AllInclusive zapestnicami s katerimi lahko pijeva neomejeno 😆

Zanimivo je opazovati domačine kako jih “zebe” saj imajo dolge rokave, nam pa je vroče in hodimo v kratkih rokavih naokoli, ker je res temperaturna razlika ogromna. Ponovno je uspel šverc tudi našemu slepemu potniku – Ježek the legend!

Soba 118 v prvem nadstropju nama nudi čudovit razgled na hotelski zeleni raj – oaza palm (na katerih so male bananice),

v recepciji in na vrtu je zastonj internet,

 

kar sva s pridom izkoristiva že prvi večer, ko se utrujena zlekneva na zelo udobne fotelje, srkava (jaz ananasov sok, Grega koktejl CubaLibre) pijačo. 

Z agentko ki ima ravno prvi večer že info uro v hotelu se dogovorimo o najemu avtomobila, ki naju bo v nedeljo zjutraj čakal pred hotelom, kupiva tudi že karte za dolgo pričakovani LoroPark, ko pa povprašava o izletu na GranCanario pa nama le to odsvetuje češ da je en teden škoda še tja “riniti”, da je bolje do podtankosti pregledati Tenerife. Bova videla. Še ni odločeno ali bova šla ali ne. Koliko nama bo čas dopuščal.

Popoldan oz. zgodaj zvečer sva šla na sprehod po mestu centra, 148 stopnic naju loči od hotela do centra. Ja, nekaj pa je treba postoriti, da si človek zasluži večerjo 😉 Obkroža naju kar nekaj res lepih mogočnih veliko hotelov, ki so seveda obdanimi z mnogimi palmami, prijeten center, kjer ni tistega masovnega, vsiljivega nakičenega turističnega vrveža z neštitimi štanti kložone,… ). Zanimivo je tudi da niti ena hiša nima klimatske naprave (razen hotelov), saj so skozi vse leto temperature prijetne. Večerja je bila klasična hotelska – (ruski bife) z veliko izbire hrane, pijača (za nas z zapestnicami) ponovno kar želiš 😀

Zvečer pa še en koktejl (zame brezalkoholni seveda)

(in zdaj se nama postavlja težko vprašanje ali bi se midva sploh še vrnila domov ???) :p