Zasvojenost

Nikoli nisem razumela, ne razumem in ne bom razumela ljudi zasvojenih z računalniškimi igrcami. Pa tu ne govorim o otrocih, kjer bi še mogoče razumela in ko se da še kej ukrepat, ampak o ljudeh moje generacije.

Pa sej je še ja kej druga za počet na tem svetu, no. Sej tti računalniki so nas čist izoliral.

Da ti lahk ena pofu… igrca tulk omeji oz. kontrolira življenje? Brezveze.

Ma, ne bom več pisala ker se pomoje ne bi mogla ustavit.

Sej bo boljš. Al bo tut men postalo vseen al pa …

Ne dam se !

Pridem (domov) v Celje na obisk po službi:

– sestra leži – 38C.

Naslednji dan pridem v službo,

– ni sodelavke – bolana.

Še naslednji dan pridem domov,

– Grega 37,4C.

Ojoj, vse posvod viroze, vročina, slabost, glavoboli,… Zaenkrat mi je uspelo še uspešno voziti divji slalom med bacili, virusi,… Samo da me ne ujamejo. Res se mi ne da ležati v postelji, slabotna in vročinska.

NE! Mene ne boste! Ne dam se !

V zmrzjeno ledeno – a prečudovito sončno sobotno jutro se odpravim toplo oblečena z mojim kosmatincem, ki je ta vikend na počitnicah pri nama, na dolg prebujajoč, osvežujoč sprehod do Savinje, pa krog po, v snežno ledeno slano prekritem, travniku nazaj domov. Pristna zimska idila.

Zmrzjena zemlja mi poka pod slehernim korakom, nikjer ni žive duše, ura 8 zjutraj, sonce pa je že dobro uro pokonci in se brez uspeha trudi ogreti ledeno zemljo. Pridem do mostu našega potoka in glej jo: na robu nizke ograje sedi lepa, velika goska. Šark pride do nje in dobesedno otrpne, ker ima prvič tako veliko pernato žival pred seboj. Kot okamenela se gledata iz oči v oči, (ne pretiravam) – 5 cm narazen. Nisem mogla verjet lastnim očem, ker je bil popolnoma miren in samo gledal. Med razbijanje glave, da zakaj sem spet brez fotoaparata (slika je neponovljiva) ali pa vsaj GSMa, od zadaj prileti vaški šerif Timi, se zakadi v (do tega trenutka) mirno gosko, ji spipa pero iz repa, ona pa se v trenutku zažene v vodo. Pa je splavala po vodi še ena dobra fotografija. Pa tako lepo ju je bilo za videt. Škoda. Grem naprej… in tam daleč na polju zagledam ljubkega plašnega zajčka, ki se je ravnokar prebudil in se pripravlja na nov dan.

Kako lepo jutro, sobota je in narava se prebuja. Le kaj mi bo prinesla. Srečna sem ker imam popolnoma vsak vikend prosto celo soboto in nedeljo. Niso vsi takšni srečneži. Treba je cenit vsako malenkost, ki se nam morda zdi samoumevna. Danes definitivno ne bom cel dan presedela doma, ker je prelep sončen dan in tudi če vsi ležijo v posteljah bolani, bom jaz dobro izkoristila dan.

Sledi zajtrk – vitaminska bomba – sadje, da uničim bacile, ki so se morda odločili napasti tudi mene.

Ja nič, šla bom na fitnes, da si naberem novih moči in dobrega počutja, potem pa… ah, pustim se presenetiti. 🙂

Brez planov in urnika se vedno zgodi naboljše.

Lep dan želim vsem, moj se je začel čudovito.