Volitve ? Ne hvala!

4 leta jih ni nikjer za videt in slišat, potem pa par dni pred volitvami prilezejo iz svojih votlin in sončijo svoje debele riti na ubogem slepem primitivnem ljudstvu, ki komaj čaka da svoj glas oddajo svojemu “heroju”. Če sem pa na kaj alergična je to definitivno: politika, volitve, obljube, predvolilni boji, politiki, laži, kampanje,… Na vsakem koraku se nam z jumbo plakatov osladno smejijo vsi vodilni, po radiu in televiziji prodajajo “sladke” bučke in obljube, ki že dan po volitvah čudežno izginejo in potihnejo vse do naslednjih volitev. Pa naj bo Janša, Peče, Jelinčič ali Kresalova –> vsi so isti. Slinijo in smejijo se vsi potrebni slehernega volilnega glasu. NE! Ne grem na volitve in pika. Sem jih na ta račun poslušala že v službi, potem še doma, da če že – moram iti vsaj zato, da dam glas katerikoli drugi stranki, samo da Janša ne zmaga. Janša? Ja hudiča, kaj pa če je moj favorit ravno Janša? Avtomatsko vsi napadajo, da njemu pa ne smemo dati glasu.

Pa poanta je v tem, da mi ravno tako kot mi dol visi za Janšo visi dol tudi za vse ostale kandidate. Pač poslušam kako je Janša nemogoč… a največji hec ja, da sploh nimam svojega “podn” favorita med favoriti – za popoljuvat. Jaz vse mečem v isti koš z imenom “ŠKODA ČASA”. Pa naj bo kar bo. Politika me ni nikoli zanimala, vsako leto oz. vsaka štiri leta je v državi enako sranje, če ne slabše iz leta v leto. Obljube se nadaljujejo, slina se še naprej cedi … ko pa so rezultati volitev znani, naši politični mrhovinarji ponovno potihnejo za 4 leta. “Mene ne bo nihče j….”. Ni vere in ni politike za mene.